Hiša ali stanovanje

9. feb 2012 17:57

Janis, mislim da je otrokova dožnost poskrbeti za starše, in to ne samo moralna.

Sicer pa živim v stanovanju, vse življenje pa sem si želela hišo. Zdaj vem, da sem prav naredila, da nisem preveč vztrajala pri hiši, saj moj mož noče biti v hiši, ni tip za hišo. Če imaš hišo, moraš  skrbeti zanjo in za okolico. Hiša ti preprosto mora biti v veselje. Mislim, da je bivanje v hiši bolj kakovostno, je več prostora, nimaš sosedov zgoraj, nimaš spodaj. Tako vsakič objamem s pogledom mojo dolenjsko hišico in uživam, kadar sem tam. Jaz spadam med tiste, ki so navezani na to kar imajo. Ne vem, zakaj, ali zato, ker nekoč nismo imeli, pa smo veseli, da zdaj imamo nekaj svojega, ali smo preprosto taki. Pa ne zato, ker je to veliko vredno, ker itak ni, ima neko drugo vrednost, čustveno vrednost. Zato z veseljem kosim svoj travnik, grabim in pometam, zvečer sedim in zrem v zvezdnato nebo in si mislim, kako lepo mi je na tem svetu.

9. feb 2012 18:05

Marsikdo se ne bi strinjal. Baje je moralna dolžnost skrbeti za svoje potomce, ne prednike. Si pa ne predstavljam, da bi svojim staršem obrnila hrbet.

9. feb 2012 18:16

Ja, saj vem, da nisi mislila, da moraš onemogle starše kar pustiti. Kolikor vem, si dolžan npr. doplačati dom, če ga mama ali oče ne moreta v celoti, itd. Nisem točno seznanjena, ampak mislim, das je to celo zapisano v zakonu. Če katera ve, naj pove, prosim. Zgolj kot obrazložitev.

9. feb 2012 18:21

Sem se potrudila pa poiskala, je tudi mene zanimalo:

Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Niso pa dolžni preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njih. Zakon ne predvideva možnosti, da bi se otroci zakonsko odpovedali svojim staršem.

Vir: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/nedeljski/3140

9. feb 2012 18:23

Sicer ne vem kakšno šparanje imaš v mislih, investitorji bi pri balkonih prišparali kvečjemu z večjimi balkoni, saj je finalizacija balkona, oziroma terase bistveno cenejša od zaprtih prostorov. Verjetno se stanovanja z minimalnimi balkoni boljše in lažje prodajajo, saj če malo pogledaš po blokovskih naseljih, vidiš, da je več kot polovica teras in balkonov zastekljenih, ker stanovalci očitno bolj kot zunanji bivalni prostor cenijo shrambo za hladilne skrinje, prostor za sušenje perila in tako.

Meni se zdi tudi precej nenavadno, da so balkoni oziroma terase v blokih praviloma enake velikosti v recimo, Slovenj Gradcu Jesenicah in Kopru, čeprav so v Kopru uporabni vsaj tri mesece v letu več kot na Koroškem.

Od kod pa podatek, da so stanovanja z večjimi balkoni in terasami dražja? Po kakšnem kriteriju? Po ceni na m2 najbrž ne?

Verjetno gre bolj za to, da imajo večja stanovanja proporcionalno več zunanjih površin, normalno, da ima stanovanje ki meri 100 m2, večjo teraso kot dve tretjini manjša garsonjera, vprašanje pa je, po kakšni ceni se prodaja m2 enega in drugega.

nola

9. feb 2012 18:28

Naor, saj ne boš verjela: Nam so poslali en kup papirovja, kako naj dokažemo, da nimamo dovolj zaslužkov za doplačevanje razlike v ceni za dom. Pa kam naj se pritožimo, če se z doplačevanjem ne strinjamo itd.

Papir je romal v koš, potem sva kontaktirala dom za upokojence in vprašala, kak je znesek doplačila in kam naj nakaževa.

Poskrbeti za starše v tem primeru je eno. Kaj pa narediš v primeru, ko ostanejo v hiši na podeželju in brez vozniškega. Kdo jih bo zapeljal do trgovine, pa k zdravniku in drugih opravkih. A je res bolje sedeti depresiven v hiši kot pa najti primerno stanovanje v mestu, s parkom ali jezerom v bližini in zdravstvenim domom ter trgovinami na dosegu rok?

9. feb 2012 18:31

Ne da so dražja, samo stanovanja ki premorejo teraso ali večji ne p daljši balkon so ponavadi velika. Mene ne moti majhno stanovanje, me pa majhen balkon kjer poleti ne moreš postaviti mize zunaj, pa prihajam iz večje družine in ljudi ne moreš pogostiti zunaj. Omejen si na stojalu za perilo...itd...

Večja stanovanja pa so tudi dražja ponavadi. Je pa res, da se bo treba dobro pozanimat, ampak do sedaj kolkor sva gledala je načeloma tako. majhno stanovanje plus majhen balkon:D .... Jao dans že skos čikeram tale forum....zadeva je postala zanimiva:D hehehehe

9. feb 2012 18:34

Aja pa Vanji dam kar prav. Saj pravim, ne da to od koga pričakujem ampak je nekako logično in priročno.

9. feb 2012 19:00

Sama mislim (ne glede na zakonsko določilo), da so otroci dolžni skrbeti za starše. Navsezadnje so nas spravili na našo pot in nam nakazali nekaj smeri, mi smo pa izbrali, po kateri bomo šli.

Seveda ima ta skrb meje; sama ne bom svojega življenja in življenja moje družine postavila na glavo in pustila službe, da bi skrbela za obnemogla starša, dokler obstajajo različne druge oblike pomoči.  Za njiju bom naredila vse, kar je v moji moči. Tako kot zdaj, ko je bolezen pri hiši in tudi drugemu staršu pešajo moči, vskočim, kadarkoli je to potrebno (in še malo več). Ne morem si predstavljati, da jima ne bi pomagala; tudi ona dva sta meni stala ob strani in pomagala, kolikor sta lahko, in najmanj, kar lahko naredim je to, da jima zdaj, na stara leta, pomagam in poskrbim za marsikaj, česar prej, ko sta bila še oba pri močeh nisem niti opazila, da potrebujeta. Na srečo sta otroka odrasla in se moja občasna odsotnost sploh ne pozna, mož pa tudi zmore kak popoldan ali dan brez mene. Če bi bilo potrebno, bi jima tudi z denarjem pomagala, vendar to ni potrebno, s svojima pokojninama nekako "vozita".

Ne vem, mi trije smo kot družina vedno bili tesno povezani, in tudi v moževi družini je bilo tako. Tako da me stavek, da otroci niso dolžni skrbeti za svoje starše, kar zmrazi. Seveda skrb za starše ne pomeni, da se otroci lahko pustijo izsiljevati (tudi take primere poznamo), a mislim, da v glavnem govorimo o običajnih odnosih, ne ekstremnih, ko se otroci in starši ne morejo dogovoriti.

Pri nas dom za starejše ali varovano stanovanje ni tabu tema, če bo kdaj tako daleč, je tudi to ena od možnosti, kako se bomo organizirali. In seveda bom tudi doplačala za oskrbo, če bo pokojnina premajhna. Tudi onadva sta meni marsikaj omogočila in mi tako pokazala, da je treba skrbeti tudi za potomce, ne le za starše.

9. feb 2012 19:01

Za koga že je logično in priročno?

Pa si mogoče kaj razmišljala o tem, da je tudi zanjo vajina potencialna vselitev sprememba, ki se je ne veseli preveč? Si res prepričana, da je rešitev po kateri se bo na podstrehi instaliral sin s trenutno partnerko, ki ima že zdaj, ko sploh še ne živite skupaj ideje o tem, kako naj bi njena bodoča tašča ravnala v svojem življenju, njena srčna želja?

Verjetno in upravičeno ima tudi ona svoje pomisleke, odločitev ni v njenih rokah, se pa od nje pričakuje, da jo bo ponižno sprejela z vsemi plusi in minusi.

Kje in kako bo preživljala svoje življenje od vajine poroke naprej, ali (ne vem sicer, zakaj) depresivna v hiši ali pa na Bledu blizu zdravstvenega doma, je popolnoma in samo njena stvar in kaj si ti misliš o tem in kakšne ideje imaš v zvezi z no, je popolnoma nepomembno, če jih pa razlagaš svojemu partnerju ali (bog ne daj) celo njej, do skrajnosti netaktno.

Upam, da si ne predstavljaš, da je njena ambicija živeti v bolj ali manj skupnem gospodinjstvu s sinom in njegovo trenutno partnerko. Zaenkrat ni nič videti, da bi ona kaj želela ali zahtevala od vaju. Beremo samo tebe, ki bi jo kar preselila, če ne bo šlo, pa si uredila stanovanje v njeni hiši.

V njeno dobro upam, da se ne boš odločila za sobivanje. Hišo ali stanovanje si boš pa pač kupila tako veliko in s takim balkonom, kot si ga lahko privoščiš.

nola