Hiša ali stanovanje

9. feb 2012 21:13

Velika večina staršev, ki trmasto vztraja v svojih prevelikih hišah, počne to zato, ker želijo na vsak način zapustiti premoženje svojim otrokom.

Prepričana sem, da bi mnogo rajši in bolj udobno prebivali v varovanih stanovanjih ali v enoposteljnih sobah s kopalnico v domovih  za upokojence, pa jim je zase škoda zapravljati in vztrajajo v nemogočih razmerah doma ali pa v najslabših domovih za upokojence samo za to, da bodo otroci dedovali. Kar poglejte, koliko se jih je odpovedalo celo borni socialni pomoči, da le ne bo okrnjena dediščina njihovih potomcev.

Zato je lahko Brusketka čisto brez skrbi - mati njenega partnerja bo imela, če bo prodala hišo in bo toliko pametna, da ne bo podarila polovice kupnine bodoči mladi družini dovolj denarja za mirno in udobno starost. Če je pa ne bo prodala, in ji bo sin finančno prispeval k stroškom postelje in menaže v kakšnem cenenem domu za onemogle, si bo z iztržkom od hiše, ki jo bo podedoval njen bodoči mož, končno lahko privoščila dovolj velik balkon.

9. feb 2012 21:17

Rosie, poglej še enkrat, kaj si napisala:

"Verjamem, da je občutek čisto drugačen, če hišo kupiš že zgrajeno,"

 Povem ti samo, da občutek same pridobitve ni nič drugačen pri tebi ali pri meni. S tem se ne strinjam s tabo.

Eni pač preračunajo, da lahko plačajo z delom izven doma medtem ko drugi poprimejo za delo doma. Poleg tega, se je tvoja "gradbinska služba" enkrat nehala in si imela proste popoldneve. Da ne bo kdo mislil, čisto nič se ne pritožujem, samo pojasnjujem.

Vanja

9. feb 2012 21:23

Ja, to sem napisala.

Ampak s tem nisem hotela povedati, da je tvoj vložek manj vreden od mojega, pač pa da smo morda tisti, ki smo gradili z lastnimi rokami, se pravi fizično delali pri gradnji, zato drugače navezani na svoj dom.

9. feb 2012 21:23

Se strinjam, da veliko staršev životari zato, da bodo otroci dedovali. Kar je pošteno narobe. Vsak ima toliko, kot ustvari v življenju in po mojem mnenju ni dolžan nikomur nič zapuščati, razen, če se ne dogovorijo, kar pomeni da tudi mlajši prevzamejo stroške življenja starejših. Ampak za to se morajo dogovoriti skupaj, ne pa da jim kdorkoli kaj vsiljuje.

Torej po principu: če otrok odide od doma, naj se preživi sam, vendar naj ne pričakuje pomoči od staršev. In obratno: če otrok odide od doma, tudi starši ne smejo od otroka zahtevati, da bo vzdrževal svojo hišo in njihovo, ter njih.

9. feb 2012 21:36

Rosie, in jaz sem ti samo povedala moje mnenje, da se ne strinjam s tabo. Kaj pa tisti, ki si lahko "privoščijo" samo satanovanje, ki ga res niso mogli zidati sami? A se doma, ko sedite zvečer na kavču in popijete pivo ali kozarec vina, pogovarjate o tem, kako ste prelagali cigle ali o tem, kake neumnosti ste počeli in kako so otroci rastli?

S tem nikakor ne ponižujem tvojega vloženega dela.

Tudi jaz sem blazno ponosna na vse hiše in stanovanja, ki sva ga kdaj imela v lasti ali pa sva bila podnajemnika. V svoj dom blazno rada pridem, ker je pač urejen po moje in ker me pričaka moj dragi. Če je pa pohištvo tako ali drugače obrnjeno, ker pač ni celo življenje samo 1 naslov, je pa meni vseeno. Kot sem že rekla, jaz nisem to, kar imam.

9. feb 2012 21:48

Vanja, zakaj znaš ti vedno tko lepo povedat?

9. feb 2012 22:01

9. feb 2012 22:08

NOLA

RESNO NEHAJ.

ŽALIŠ ME. DEBATO SEM ODPRLA, KER SE ODLOČAVA MED HIŠKO ALI STANOVANJEM! NIČ NIMA TUKAJ TAŠČA. IMELA SEM SAMO IDEJO, DA ČE ONA PRODA HIŠO IN SI KUPI STANOVANJE, MI2 PA SVOJEGA BI LAHKO SKUPAJ KOT NADOMESTILO TERASE IMELI VIKEND...MALO ZA VRT IN PIKNIK. NE ODRIVAM JE-NASPROTNO...VABIM JO, DA SMO SKUPAJ, SAMO V ISTO HIŠO NE ŽELIM, AMPAK SI ŽELI FANT ZARADI STROŠKOV Z VELIKO HIŠO. NIČ NE ŽELIM OD NJE, NAPROTNO. DOBRA ŽENSKA JE IN ŽELIM, DA SI V ŽIVLJENJU PRIVOŠČI KAJ ZASE NE SAMO ZA HIŠO. NISMO VSE SNAHE SLABE VEŠ. SICER SEM PA NAPISALA ŽE V ENEM OD POSTOV PREJ, DA NI ONA NIČ KRIVA, DA NOČEM TJA, AMPAK DA JE PROBLEM PRI MENI. TO UBISTVU PRIZNAM. Z NIČEMER MI NI DALA VEDETI, DA JI NESEM VŠEČ, JAZ ŽELIM SAMO, DA TAKO OSTANE.

PROSIM TE, DA SI PREBEREŠ POSTE ZA NAZAJ, KER TISTI, KI BEREJO SAMO KONCE TEM SI BOJO USTVARILI NAPAČNO MNENJE.

OlivaB hvala za back-up:P

LP

brusketka

Sporočilo je spremenil(a) brusketka dne 09. 2012 22:12

9. feb 2012 22:15

Meni se zdi, da so starši delali zato velike hiše, ker so že vnaprej želeli olajšat stanovanjske dileme svojih otrok. Po eni strani razumljivo. Hiša je večnadstropna, da se družine ne motijo. Po drugi strani pa je to nekakšen tihi nadzor in vmešavanje staršev (dobronamerno) v otrokovo življenje, če otroci le to dopustijo.

Jaz se priključujem mnenjem tistih, ki predlagajo, da pojdita za poskusno obdobje k tašči živet. Če praviš, da je prijazna in se zelo dobro razumeta. Če pa se ne bo izšlo, pa se preselita. Saj po kakšnem mesecu boš že vidla, kak pa kaj. Te pa fant ne bo mogel obtoževat, da niti poskusila nisi...

Moraš pa obvezno v svojem nadstropju ključavnico zamenjat

9. feb 2012 22:22

Hehehe...

Ja ampak že če samo poskusiva morava kupiti pohištvo in vse. Ah ja saj pravim:) smešno tole no...

Čakaš dan, da se začneš odločati o naslednjem koraku pa naletiš na toliko dilem:) Sploh, ker se mi zdi to pomembna odločitev...Čeprav se mi dozdeva da bova vrjetno pristala pri njej...no kakor koli bo upam, da se bo izšlo, da bo za vse dobro.:)

Verjetno ob naslednji priliki bom omenila svojo varjanto in malo povprašala kaj mislita moj in tašča. Se mi zdi, da bo odkrit pogovor kaj razjasnil. Saj meni je konec koncev vseeno, samo res nebi rada, da smo obremenjeni s tem, ker se mi dozdeva da če ostane na tem tako bo. Ker za razliko od nje imjo moji isto veliko potratno hišo ampak mojemu očetu to ni problem in jo zmore normalo vzdrževati, pa še oba z mamo sta, pa vrjetno bo brat ostal tam. Tašča bo pa če se odseliva sama.

brusketka