Hiša ali stanovanje

9. feb 2012 1:03

Prihajam iz hiše, nekje še razumno velike, potem sem pa cel študij in še sedaj živim v bloku, v najemu. Edina resolucija, ki se je spomnim od mladosti je, da jaz bom pa zaprmejduš živela v bloku, hiše si ne želim nakopati na grbo (seveda pa tudi vemo vse in še več o zarečenem kruhu, ampak recimo no...). 

Glede stroškov stanovanje vs. hiša ne bi točno vedla, ker so pač domače stroške vodili starši. Pač po logiki in kvadraturi sodeč, bi rekla da so stroški v hiši večji. Pa da jih vsi, ki se ne kopamo v denarju, pa naj živimo v bloku ali hiši, skušamo čimbolj zmanjšati tudi ni nobena skrivnost.

Zakaj sem taka privrženka stanovanja? Ker se mi je priskutilo na celi črti, da je bila s hišo+vrtom+travo vedno neka skrb in je bilo potem treba za dopust vedno celo procesijo kdo bo vrt zalival pa travo kosil. Pa dotrajana okna, pa streha, pa fasada, pa to za narest okoli hiše pa ono, pa po uti speljan bršljan, ki je čisto podivjal 3 dni obrezovati. Skratka vedno, ko bi človek pomolil vse 4 od sebe in malo meditiral je s hišo nekaj za počet. Ker oba s fantom rada potujeva je stanovanje milina - tistih 5 teglcov rož tudi če se posušijo nič škode, sicer pa spakirava, zakleneva in greva. Nobenega tedenskega načrtovanja kdo se bo ukvarjal s hišo.

Sosedje so pač sosedje, od sila prijetnih do pain in the ass profilov. Pač do neke razumne meje toleriraš njihove napake, ker tudi sama nisem brez njih, ko prekipi greš potrkat in najprej probaš varianto pogovora. V skrajni sili je pa kakšna pritožba kaj vem komu. Zaenkrat solidno vozimo s toleranco oz. blagim opozorilom, da je nekje ob 1ih zjutraj fajn če se glasba malo stiša recimo

Moti me isto kot že eno poprej - če nimaš stanovanja s teraso je problem s sušenjem oblek pozimi, ampak se da, pač malo tempiraš da je oprano bolj proti večeru, da se pol čez noč večinoma posuši in ni gužve zaradi stojala.

Vsekakor bi se še enkrat odločila za stanovanje, stroški so pač kakršni so, bi bilo fino imeti svoje stanovanje, a zaenkrat še ne gre. Je pa veliko manj posla in za noben denar trenutno ne bi menjala tega prostorčka za teraso & dvorišče.

9. feb 2012 2:14

Zanimivo, kako imamo različna mnenja in navade. Jaz sem do zdaj bila 6 let med tednom v stanovanju, pa je tak za en dan ali dva bilo super, dlje pa ne bi zdržala. Enostavno mi manjka narava, mir, vrt, sadovnjak, skratka miganje. V bloku se počutim utesnjeno, ker nimam kam, če želim malo v naravo. Pa še stroški so veliko višji, kot pri stroških za navadno hišo. Pozimi je pa kurjava nenormalno visoka.

Ne moreš si ničesar pridelat, ker nimaš vrta in sadovnjaka, stene so zelo tanke, nimaš kje za obešat večje kose perila, moraš se držat nekega pravilnika v bloku (po 22.uri tišina, na stopnišču vse odmeva, domače živali zaradi hrupa ponekod prepovedane), imaš sicer klet za stvari, ampak je majhna, na balkonu nimaš miru (če greš na balkon nad in pod tabo ljudje tudi sedijo zunaj), vedno težave s parkiriščem, pa vedno vdihuješ mestni smog.

Pa še več brezveznih stroškov imaš - od čistilke za stopnišče, hišnika, odvažanja navadnih smeti, odvažanja bio odpadkov, kupovanje zelenjave in sadja, sušilni stroj za obleke, da ne omenim sosede, ki nesnago spaknejo kar v kuhinjskem koritu, kar se posledično zamaši in ti še to ne teče več dol (nam se je celo zgodilo, da je izbruhnilo sosedovo nesnago gor v kuhinji, kopanici in stranišču).

Jaz bi definitivno izbrala hiško. Saj ne rabi biti velika, naj ima vse potrebne prostore pa kakšno zelenico in vrt, da lahko poleti uživaš na njej. V glavnem splača se izkoristiti naravne dobrine - les, zemljo, zelišča, vodo. In imaš konec koncev svojo mir. V bloku tega definitivno ne dobiš.

9. feb 2012 6:00

Midva sva oba "blokovska", in tudi razmišljava o nakupu stanovanja, edini pogoj je velik balkon/terasa. Nekako mi hiša ne sede, prej vikend - v družini ga imamo že dvajset let, in je ravno prav oddaljen od doma, da se lahko v miru spočiješ in tam preživljaš počitnice (kot jih moja starša). Tam imata tudi svoj vrt(ek), sadovnjak.... skratka, prostor za relaksacijo. 

Sicer pa definitivno stanovanje 

LP

9. feb 2012 8:43

Moje mnenje:

Jaz iz bloka on iz hiše. Za začetek skupnega življenja sva najela večje stanovanje, nato pa kupila hiško saj je bila cenejša kot stanovanje. Položnice so skoraj iste kot pri prijateljih v bloku. Le da se midva pri ogrevanju nadelama (drva) oni pa obrnejo termostat (to pogrešam). Z vzdrževanjem hiše pa je več dela in več stroškov. A midva sva se odločila, da bova živela za naju, ne pa za hišo in med drugim za firbčne sosede (sva kopala jarek ob meji da bova vanj dala novo zemljo in nasadila koruzo, pa pridejo trije sosedi v roku dveh ur in rečejo, ja končno bosta naredila ograjo!!!). V hiši sva uredila le najnujnejše, vse ostalo lahko počaka. Tudi previsoka trava.

Trenutno pa delava na selitvi v tujino in tam bova imela stanovanje a v okolju kjer je narava hitro dostopna. Mogoče pa se bo stvar obrnila.

9. feb 2012 10:04

Imam izkušnje z bivanjem v stanovanju in v hiši. Trenutno smov hiši, veliki prostorni, a na stara leta bi šla jaz raje v stanovanje.

Odvisno od tega, kakšen tip si. Če ne moreš brez občutka trave pod nogami, potem terasa ob stanovanju ni dovolj. Če rada kaj sama sadiš, pa nimaš vikenda ali te možnsoti pri starših ali kje drugje, potem stanovanje ni zate. Oziroma za vaju.

Stroški v stanovanju so bistveno nižji od tistih v hiši. Za vzdrževanje objekta, v katerem je stanovanje, skrbijo drugo, ti samo plačuješ. za vse v hiši si sam: skrb za streho, kurjavo, okna, vzdrževalna dela, košenje trave, urejanje okolja, pozimi kidanje snega ... nas je doma veliko in se vse malo porazdeli, a vseeno - hiša je velika skrb. Odvino, kak tip si. Moja mama bi v stanovanju izdihnila, tudi zdaj, ko je že med starejšimi, jaz bi se pa zdaj odločila za stanovanje, sploh ker bosta otroka odšla iz hiše. V stanovanje bi šla tudi zato, ker nisemr avno tip za vrtnarjenje, sajenje rožic in podobno, imamo pa vikend in moji starši hišo na obrobju mesta, tako da je možnosti za bivanje v naravi in kakšno dodatno aktivnost več kot dovolj.

Sosedje - odvisno, kak tip si. Če se ne ujameš, je lahko pekel v bloku in v naselju hiš. Stike pač uravnavaš glede na okoliščine, vedno pa lahko ostane le na vljudnostenm dober dan, če ni možnosti za bolj pristne stike. V hiši si pač sam za vse in ne rabiš s sosedi debatirat o barvi fasade in menjavi strehe, v bloku pa lahko doživiš, da ti nekdo v prtiličju reče, da njega obnova strehe ne briga, ker si ti na vrhu in ne on ... (tudi to se je že anmreč bilo zgodilo v enem bloku).

Vsak način bivanja ima svoje prednosti in svoje slabosti. Ne vem, koliko si stara in ali že imata otroke, tako da je treba upoštevat še bližino vrtcev, šol, trgovin...

Predvsem pa so pomembna vajina pričakovanja in način življenja.

Meni se je lepo izteklo: del otroštva v hiši, potem del otroštva in šolskih let v stanovanju, po poroki v hiši , takod a so otroci imeli veliko prstora tako pod streho kot zunaj, pa še sosedje so bili vsi super, na stara leta pa se mi bo ponudila priložnost, da grem v stanovanje in brez skrbi užijem leta, ki mi bodo preostala.

9. feb 2012 10:08

Do devetnajstega leta sem živela v hiši pri starših, od takrat naprej pa v bloku. In po desetletju in pol imam blokov in Lj polno kapo 

Glede sosedov, imaš lahko grozne nadstropje nad sabo v bloku ali pa na isti strani ceste kot je tvoja hiša. S tega vidika je vsaj meni vseeno, kakor pač trofiš. Zaenkrat pa nimam slabih izkušenj (ok trkam na les). Psa ali mačka je precej lažje imet v hiši kot v bloku. Otroci se lahko igrajo na vrtu, pred blokom pa si v današjih časih ne želim, da bi se.

Stroški kot so RTV, siol/T2, telefoni, voda, smeti in podobno so če mene vprašaš isti v obeh primerih. Kar zadeva vzdrževanje,jih  majo tudi bloki, reče se mu rezervni sklad ter plačevanje upravitelja. Kar zadeva ogrevanje je pa tako, da se danes gradijo nizkoenergetske hiške, torej z zelo majhno porabo energije. Za udobje lahko izbereš talno gretje vs toplotna črpalka in imaš prav tako skrb samo z 'gumbom', kot v bloku. Bloki kolikor vem so res redko dobro izolirani, torej bo glede na rast cen klasičnih energentov v blokih kmalu dražje.

Kar zadeva delo okrog hiše, ga imaš lahko toliko kot si ga želiš naredit. če imaš vrt zasajen s n-različnih rož, je razumljivo to veliko dela. Osebno so mi bolj všeč vrtovi posejani s travo, ob robu raste nekaj dreves in kakšen cvetoč grm ala hortenzija. Dvakrat na mesec pokosit par sto metrov trave in inekrat na leto obrezat tistih par grmov pa mislim da je majhna cena za udobje in prostornost, ki ga (manjša) hiška nudi. Tako da odločitev blok ali hiška pri meni ni bila težka.

9. feb 2012 10:19

Midva pa imava v najemu stanovanje v hiši, ki ima ločen vhod, tako da sva čisto zase. Zaenkrat je ok, sva se pa že v začetku dogovorila, da bo to začasna rešitev, potem si bova pa verjetno pri njemu uredila mansardo.

Oba sva doma "iz hiše", vendar sem jaz zadnjih 8 let v blokih. Mislim, da bi lahko živela kjerkoli. Za mansardo pa sva se odločila zato, ker se mi zdi največja neumnost, da bi bilo reševanje bivalnega problema moja največja investicija v življenju, ker pri naju to ni nujno. Razumem, da nekateri pač nimajo izbire, vendar je pri naju mansarda ogromna (120m2) pa tudi kasneje bova verjetno oba podedovala hiši (vsak eno), tako da bo nepremičnin preveč in se mi zdi nesmiselno gradit še eno hišo. Je pa tudi lokacija super (2km iz mesta), kar tudi šteje.

Edina slaba stran je prilagajanje, ker bodo v spodnji etaži živeli njegovi starši. To pa priznam, da me skrbi. Sicer bo vse ločeno, pa tudi zdej se odlično razumemo, ampak nikoli ne veš. Dejstvo pa je, da kjerkoli si, se je potrebno prilagajati.

Menim, da če sta malo iznajdljiva se lahko stroški pri hiši zelo zmanjšajo, medtem ko v stanovanju ne moreš veliko vplivati, so pa investicije toliko večje v hiši (menjava fasade, oken, strehe,...), tako da se mi zdi, da v daljšem obdobju ni neke razlike v stroških, v komfortu pač (če rada posedata doma). Če sta pa bolj terenska, potem pa sploh ni vprašanje :D

Najpomembnejše je, da uživata! :)))

9. feb 2012 10:37

Sajovict, sama imam pri starših do zadnje žlice opremljeno podstrešno stanovanje, enako možnost ima tudi moja boljša plovica. Torej nebi bilo treba drugega kot spakirat škatle in se preselit. 

Sem dve leti živela na tak način kot ti opisuješ, pri starših bivšega. Nikoli več! Predno sem se preselila, smo se lepo razumeli, do smrti pa ne bom pozabila dne, ko sem se preselila k njim (in vseh dni po tistem). Osebno ne poznam enega primera, ko bi bila ta mlada res srečna v hiši njegovih.

In ja, raje vidim, da je moj dom največja investicija, kot pa ekstra drag avto pred hišo. Vsak po svoje pač, na srečo imamo možnost izbire.

9. feb 2012 10:47

No, jaz že 30 let živim v hiši, v kateri sta bivala moževa starša in moževa sestra s svojo družino. Imamo vse ločeno, razen kurjave in vode (to izračunamo po osebi), tudi vhod je skupen, potem pa imamo vsi ločena stanovanja (in ločene števce za elektriko od prvega dne, ko sva šla v svoje stanovanje, svoj telefon ...). In si trkamo ali zvonimo, ko želimo drug k drugemu.

Smo se pa takoj dogovorili za pravila igre pri tem našem sobivanju in je šlo.

9. feb 2012 11:00

Mamamia, če ste vsi dosledni, super. V moji generaciji pa ne poznam primera, v katerem se starši nebi 'dobronamerno vtikali' brez da bi se sploh zavedali tega, da to delajo.