26. jan 2012 21:26
| bannanna je napisal/a: |
Mamamia, meni se je zgodilo pa nekaj zanimivega. Recimo, ko sem pocasi presaltala na zdravo prehrano, brez mocnih okusov ipd mi je to postalo zakon. Jem vse, cesar prej nisem, in vse mi je dobro. Prej sem imela tako razvajen okus kot sedaj vecina ljudi. Od raznih ojacevalcev okusa, sladkorja, soli, masti. Ko se zacnes bolj simpl prehranjevat, je vse dobro in na koncu so ti dobri se ovseni kosmici na vodi ;) ok, to vem da sem malo posebna, samo lahko si predstavljas kaksno malo bolj plain and simple jed. In pA to, da ko se nekaj casa ubadas z zdravo hrano in se trudis, ti to pride v kri, ni vec treba gledati na vsako stvar, ker je tisti avtomAtizem ze v tebi. Ko niti ne gres vec mimo polic s cokolado, ali te ta niti ne gane. Jaz si nic s tem ne belim vec glave, ker je avtomatsko. In najbolj si zazelim kaksne dobre zelenjave ali sadja. jem crno cokoladO ker mi je res dobra in uzivam ;) Enkrat sem pa med ucenjem vseeno imela neke napade sladkarij in se spet okus razvadi..je pa od zacetka malo odrekanja. Ampak cel proces ne traja dolgo ;)
www.mojalbum.com/naredilaana
|
Sem bila dve leti na zdravi (pre)hrani, nič ne rečem, da nisem tudi dobro jedla, kombinatoriko sem pripeljala do skrajnih meja domišljije ... A se potem nisem odločila, da bi vse življenje (zgolj) tako jedla. Pri meni ima črni kruh sicer prednost, jem manj ocvrtih jedi (s katerimi itak nikoli nismo pretiravali), mastno ni bila nikdar moja izbira, praviloma pazim še na nekatere druge stvari, predvsem količinsko (suho sadje - zavoljo veliko kalorij in sladkorja, ki jih vsebuje, pa oreškov, čeprav te obožujem ... in še kaj se najde).
Zdaj jem vse, a tisto, kar mi je bilo včasih prepovedano, v zelo zmernih količinah. Ali pa redko, pa zato takrat, ko je prilika, malo več.
Meni pač to ustreza in bi imela sama s sabo prevelike težave, da bi se morala čemu odreči. Kot se nidkar nisem odrekla sladkani kavi in čaju, niti v času najstrožje diete ne. In vedno sem jedla in jem le bel riž in navadne testenine, ker mi druge preprosto ne teknejo.
Malo se seveda brzdam pri sladicah, sploh če vsebujejo istočasno jaca, maslo, smetano in kakšne oreške; brzdanje zame pomeni, da pojem en manjši kos in ne dveh ali treh, kot včasih.
Vsak od nas ravna, kot mu najbolj ustreza. Če ti tvoj sistem ne vzbuja želje po nečem, kar bi ti sicer zaužila, a se zavestno odrekaš, potem je to prava stvar. Če pa ima kdo težave zaradi odrekanja nečemu, kar si sicer želi, je pa to rahel problemček.
Glavno je, da smo mi sami zadovoljni z načinom, ki smo si ga izbrali. In pač eksperimentiramo in iščemo nove izzive, vsi v okviru svojega načina prehranjevanja.
mamamia
