13. jan 2012 18:39
Merilne vrče z vsemi mogočimi skalami lahko za manj kot pet evrov kupiš povsod, kjer prodajajo plastične posode, prav tako elektronske tehtnice, ki ti težo pokažejo v gramih ali unčah, s pomočjo priloženega seznama kod pa še vsebnost ogljikovodikov, maščob, kalorij in kaj vem česa še vsega za določeno živilo. Stanejo od 8 evrov naprej in se mi za ta denar zdijo čisto koristne igrače, še posebej, če ravno začenjaš s kakšno dieto in se želiš s tehtanjem porcij hitro naučiti oceniti koliko je pravzaprav 80g špagetov, 200g krompirja ali 150g škarpene brez kosti in kože. (Precej manj, kot bi človek predpostavljal).
No, to so tudi za kuhanje po anglosaksonskih vzorih in vzorcih čisto pripravna, čeprav še daleč ne neobhodna pomagala.
Najbolj koristen pripomoček se tudi meni zdijo tabele, ki jih je omenila mišzmoke, samo klikneš na znakec zraven statistike obiska in srčkov kulslo in že lahko preračunavaš.
Saj kaj dosti tudi ni za računat.
Čajna žlica je čajna žlica, jušna pa jušna, skodela(cup) drži malo manj kot dva deci in pol tekočine, vrček (pint) pa dve skodeli. V en deci lahko naliješ ali vsuješ čisto malo več kot 3 tekočinske unče, kakšnih 6 jušnih žlic snovi.
Za nas, ki smo navajeni, da se količine navajajo v gramih, so recepti s količinami v volumenskih merah stresni, čeprav po pravici povedano, vsaj za domačo rabo tudi sami v najboljšem primeru odmerjamo moko v zajemalkah, sladkor v žlicah in sol v ščepcih. Večinoma pa vzamemo primerno količino moke, po želji sladkorja, dodamo toliko tekočine in vsega drugega, da je ravno prav in pečemo dokler ni gotovo.
Preden si za nekaj časa založita dragocene kuhinjske površine s kakšnim bolj ali manj čednim in dragim kuhinjskim pripomočkom, vama predlagam, da si napišeta merske tablice za količine, ki jih najbolj pogosto uporabljata in si ji nekam v bližino delovnega prostora priročno nalepita.
Še preden se bodo robovi papirja zavihali in se bo tekst namastil, bosta tudi miže vedela, da morata za četrtino skodele odmeriti štiri jušne žlice.
nola