Maturant

5. jan 2012 21:38

Saj, konec koncev, zakaj pa ne bi dobili nekega darilca, spomin(k)a na ta, verjamem, da marsikomu ali kar vsakemu, poseben, enkraten dogodek? Govorim o darlicu, spomin(kU, ne darilu.

Davno nazaj, v takrat še zelo živi Jugoslaviji, sem dobila, nekje v februarju je bilo, se mi zdi, eno, v pomladno zeleno platno vezano knjigo za tako darilce. Ja, knjiga je simbolizirala  študij, za katerega sem se odločila že precej pred maturantskim plesom. Čeprav je od takrat minilo že veliko let in vsaj 3 nove in dopolnjene izdaje knjige s taisto vsebino, mi je ta, v pomladno zeleno platno oblečena knjiga še zdaj zelo draga, čeprav se ji poznajo ure in ure terenskega življenja.

6. jan 2012 22:36

Jaz nikoli ne dam darila, zaradi darila. Vedno pomislim samo to,kaj ima obdarovanec rad in si želi.Seveda to ni avto,jahta.Vedno iz srca in to kaj vem,da je obdarovancu všeč in v korist. Zato izberi to ker veš,da bo koristno in v veselje,ne ,da ima čimvišjo denarno vrednost.

Od hčere in sina sva dobila za darilo eno knjigico,misli, in resnično sva je bila vesela,prečitala in nama je bilo super darilo,ki je imelo njuno spremno besedo,vedno pomisliva na vaju,poštenost,strpnost,to kar sta naju učila.To kar sta nama napisala otroka ne mora odtehtat nobenega materialnega darila.

Zato daj darilo,ki bo v srcu ostalo.

,

6. jan 2012 22:56

Sama sem imela maturanca pred 3 leti, bilo nas je 8. Vse skupaj z kartami, večerjo, pijačo, obleko... nas je stalo cca 700 €, kar se mi zdi zelo veliko, glede na to, da smo bolj šparali. Sama sem dobila 200 eur skupaj od povabljenih lepo zavito z voščilnico. Imela sem pa kar nekaj sošolk, ki so hotele imeti obleko od znanih oblikovalk, ko pridejo obleke nad 500 eur, dobile čisto preveč denarja, razna luksuzna potovanja, računalnike...

Zakaj? Da se lepše sliši koliko je katera dobla. Sama sem mnenja, da nekaj malega se podari za spomin na ta dan oz. da se mogoče nekaj malega prispeva za večerjo in karte, prekomerno afnanje je pa popolnoma odveč.

lp

7. jan 2012 8:28

Pri meni je bilo čisto podobno kot pri lovebeybi.

Darilo na maturantskem plesu je očitno povsem stvar navade, pri nas se že od nekdaj zraven nekaj prinese. Res pa je, da nikoli ne razmišljamo kaj kupiti, običajno se kupi kaka malenkost za spomin in se zraven doda nekaj malega denarja.

Zdaj ko razmišljam vedno bolj ugotavljam, da sem bila zelo vesela šopka tisti večer in vrtnice. Tak ''fajn'' sem se počutila v obleki, pa rožice... 

10. jan 2012 9:07

Sem se odločila, bom kupila knjigo, napisala posvetilo, pa mogoče v kuverto dala "malo priboljška". Ima mogoče kdo kakšno idejo za posvetilo? Že v naprej hvala.

LP

11. jan 2012 20:28

Ja. Vsekakor nikakor ne pisati nekih posplošenih pogooglanih verzov. Ni lepo, ko odpreš čudovito knjigo od čudovite osebe, pol te pa pričaka nek že stokrat slišan verz o tem, kako leta minevajo in nekaj v tem smislu.

Res mislim tole dobronamerno, ker sama vem, da lahko nekaj takega stvar čisto pokvari. Mislim, da ti nihče ne more svetovati tako dobro, kot bi sama zadela. Bistveno je, da je nekaj osebnega. Ti obdarovanko / obdarovanca najbolj poznaš. Sigurno bo lepše, če sama nekaj napišeš, se potrudiš. Ni treba meti literarnega talenta, ni treba velikih besed. Pač pa da je tvoje in iz srca. (:

Aja, ampak ideja se mi zdi pa super. Res, ni lepšega kot knjiga ob maturi. To je nekaj, kar ostane.

***amy***

11. jan 2012 20:40

Tukaj se pa močno strinjam z amy. Določena posvetila, so lahko tako neprimerna, da boli. Pa ne mislim Špela, nate sedajle, tudi amiy ni, ampak lahko je posvetilo izjemno kratko, pomembno je, da pride tebi iz srca.

Drugače pa, si se lepo spomnila in bo vesela, zagotovo.