29. dec 2011 16:50
Dobr, da vozim očetov avto, ki ima tako extra provincialne tablice, da morajo potencialni vandali v atlas špegat s kje sem, ker sicer pomoje niti ne vejo ali sem na seznamu osovraženih ali ne .Tako, da zaenkrat je moja kištica preživela še vsa parkiranja, celo na Pagu, ko so slovenci premagali hrvate v nogometu.
Pa morda v zagovor tečni "Ljubljančanki" iz prvega posta - tudi meni občasno (zelo redko) poči film in zna malo zasikat nazaj, ko me ljudje takole "ocenjujejo/sodijo". Zakaj? Sem namreč katastrofa od katastrofe kar se parkiranja tiče, prostorska predstava na nuli, smisel za parkiranje na nuli, skratka nevarna svojemu avtu in okoliškim. Najraj toliko časa krožim po parkiriščih, da najdem prostor, ki je prazen še 2 mesti v levo in 2 v desno. Če pa je gužva in se res kristusovo namatram, da spravim avto koliko toliko lepo v boks, pa po vsem trudu in ravnanju avto še vedno stoji krivo, mi res rahlo zavre, da me ljudje gledajo izpod čela češ "razvajenka/neuvidevnica" itd. Veliko je res takih, ki samo odkorakajo iz avta, kjerkoli pač ustavijo, a preden se zopet jeziš yulchi, pomisli, da mogoče je pa voznik nepravilno parkiranega avta samo nekdo, ki so ga višje sile pustile brez kančka smisla za parkiranje. In da res ne rabi še tvojega jeznega pogleda, ker je dosti to, da je najprej 10 min manevriral brez koristi pa še na koncu bo treba verjetno n-tič k ličarju, ker bo ob rikvercanju in "vlečenju" avta vn iz bočnega kaj počilo . Ne vem, morda sem pa samo preveč liberalna, ker trpim ob parkiranju, da je kaj.
Viva Meier