7. jan 2012 9:19
| kara je napisal/a: |
Saj vem, saj vem in tudi bom, ni kaj. Malo jamranja pa prav paše. V resnici sem kar pridna. Že cca 14 dni se prilagajam nvemu načinu življenja, sedaj pa bi bilo dobro, da bi še druge prepričala v bolj zdravo življenje. Da bom imela družbo pri hoji seveda. Morda bom šla v tečaj za Nordijsko hojo.
|
Ker je od tega pisanja minilo nekaj časa, predvidevam, da si tisto fazo v stilu "joj, pa zakaj meni, pa kako sem uboga revica, pa kako paše jamrat...." in vse podvrste tega, ko človek išče publiko za svojo bolezen, ker je v resnici še noče akceptirati, predelala. In da si sedaj v novi fazi, ko že preneseš soočanje z resnico:
Resnica je pa taka. S sladkorno se živi do smrti. Eni z njo živijo precej dolgo, eni pa manj.
V skupino tistih, ki živijo manj časa, spadajo tisti, ki na vse možne načine zanikajo svoj diabetes, pa ki mislijo, da če danes delam kikse, pa jutri, pa cel teden in potem sem en dan okej, je pa v bistvu vse pozablejno. Newsflash, ni. Prekrški se nabirajo. In udarijo v obliki hipoglikemičnih in hiperglikemičnih napadov. Pri prvem se telo nekontrolirano trese in če ti takrat ne znajo dati insulina, padeš v komo. Pri hiper stanju si pa malo počasna in potem se notranja kemija v telesu podira in če imaš srečo, te odpeljejo na urgenco, od tam te pa na internistiki kakih pet tednov spravljajo nazaj k sebi in kake štiri tedne si na intravenoznih kablih. Tko voli nek izvoli. Aja, pa če se ne držiš redne vadbe in zdrave prehrane (mediteranjska dieta, mediteranska dieta, mediteranska dieta)...se delajo težave v obliki slabšega obtoka in to se najprej pozna na nogah (pa pride kakšna ganrenica in potem na kirurgiji lepo amputirajo okončino).....pa težave z očmi in tega je še mnogo.
Je pa tudi druga možnost in sicer disciplina. Prej ko glava to sprejme in neha stokati za svinjino in jajčnimi kremami (pa, a tega poješ na kile ali kaj) in začne uživati v prpravi bistveno boljše hrane (več mineralov, več okusov) in zraven še gibati, se odpre zelo kvalitetno življenje. Poznam ljudi, ki se, odkar so na vseživljenjskem zdravem režimu, bistveno bolje počutijo in hudičevo bolje izgledajo. Sprehodi, teki, kolesarjenje, plavanje - to itak koristi vsem - te pač obsodijo na to, da vseživljenjsko dobro izgledaš. Ni druge.
In ne razumem tistega, da je treba "še moje prepričati". Halo? Ko v familij nekdo zboli, gremo vsi (okej, naivna sem, ampak mene so doma učili familijarne solidarnosti in jo prakticiram) na dietno prehrano (razen, če se diete totalno izključujejo), ker škodovalo ne bo nikomur.
Vendelina jr.
