Domači "slow food"

Drage moje in dragi moji!

No pa je prišel čas, ko tudi jaz počasi kaj vprašam lahko.

Torej zanima me vaše mnenje, kako gledate na domači slow food.

Nekako sem naveličana klasičnih kosil družinskih pojedin.. Rada bi vseeno nekaj enostavnega, ampak nekaj lahkega, preprostega, okusnega.

Zanima me, če se že kdaj delate slow food kuharje, kaj ob takih priložnostih postrežete.

Sama uživam v raznoliki hrani, okusih, sem mislila da bi mogoče kosilo-večerjo naredila na ta stil, ali pa na stil tapasov?

Sem pa v tem neizkušena, kot še na marsikaterem kuharskem področju ampak me ni strah in v izzivih uživam (ok razen torte in še kake druge sladice z želatino in palačinke-ja kar smejte se, se tudi sama :D )

Torej povzeto, ogoče kak recept, kak namig kako bi to speljala? Samo ne klasike ali pa morske hrane - ta tokrat ne pride v poštev (žal...)

Hvala za pomoč!

_tmickena_

7. dec 2011 15:40

Kolikor  vem, je smisel slow fooda v počasnem uživanju v majhnih obrokoh, recimo od pet hodov pa navzgor. Torej boš pripravila recimo pet različnih jedi, v majhni količinah seveda, a za koliko ljudi? Če vas je malo, recimo štirje, pet, šest, bo šlo, ampak za osem, deset ali več ljudi pa je to že kar zalogaj, sploh če se res želiš izkazati. Ker vsak obrok mora biti tudi lepo okrašen na krožniku, da že videz vzbuja tek, to pa terja čas.

Ker potrebuješ veliko časa, pa tudi paziti je treba, da se jed, ki jo boš postregla toplo, ne shladi, in kup takih malenkosti.

V tem priemru bi ti bolj priporočala tapase (ali finger food).

Zdaj pa še vprašanje: kaj je zate klasika?

Morda za enega od hodov: rdeč radič, narezan na trakove, prepražen na olivnem olju, z gorgonzolo in poškropljeno z balzamičnim kisom? Je to dovolj izven klasike?

Lahko narediš tunin "tatarski" in okrasiš s kaprami, lahko v rezino lososa zaviješ hren, premešan z rahlo stepeno sladko smetano in naokoli naložiš nekaj zelenega, da je lepo pisano? Ali namesto zavitka narediš paketek in ga prevežeš z drobnjakom?

Idej je nešteto, malo pobrskaj po googlu, se tudi najde, lahko pa doma malo pogledam, imam nekaj odličnih revij z recepti zatake majhne prigrizke, primerne za slow food. No, saj slow foof lahko vsebuje vse, gre za to, da s eje počasi in z ućitkom, pa v majhnih količinah, da vse skupaj čim dlje traja in da nisi prenažrt že po glavni jedi ...

Pa na vinsko spremljavo ne pozabi. Včasih postrežejo k vsaki jedi svoje vino. Za domačo uporabo bo pa v redu, če izbereš eno samo vino.

 Pa še malo tega, če nisi že sama iskala. Se da v hrani na vse načine uživat, ni nujno da to ravno slow food imenujemo. Je pa res, da je bilo to en čas zelo popularno in je vsak gostinec, ki je dal kaj nase, ponujal slow food meni s tudi do enajstimi hodi.

http://en.wikipedia.org/wiki/Slow_food?

mamamia

7. dec 2011 15:58

Ne vem, če bi bil kateri od kuharjev pripravljen biti skuhan.

Drugače predlagam film The cook, the thief his wife and her lover.

7. dec 2011 16:02

Evo, majhen obrok, za enega začetnih toplih hodov na priemr (slika je iz knjige Kulinarika na Queen Mary 2) - listanto testo, čebulni nadev, šparglji ....

mamamia

7. dec 2011 16:05

Vanja, tmičkena je napisala "se delate" kuharje, torej če se kdaj to igramo doma ...

7. dec 2011 20:28

Hvala mamamia, ker si si vzela čas in tako odgovorila!

Tvoj odgovor ima smisel ja, mislim tudi da si dojela kaj sem hotla povedat z "slow food-om". Dobila sem neko novo dodatno iztočnico!

Torej, vse bom malo bolj poenostavila, to je na domačem vzdušju  bazirano(čeprav bi se enkrat fino delala, samo nas bo malček preveč verjetno) in izbrala bom neko pot vmes med tapasi in slowfoodom. Mislim, da bom ta redič ukradla in ga uvrstila na meni! Vidiš to je super! Ni klasika, pa spet je. Samo na to človek ne pomisli, vsaj jaz osebno ne. Take malenkosti, finese mi falijo!

Ma se pa nebi branla niti recepta tega malega "lisnatočebulnega čudeža" :D.. Ma sem se odločla, da pridem kar h tebi... ;)

Vanja, ti si pa faca! :D Bom pa pogledala film, enkrat ob priliki!

7. dec 2011 22:11

Ti bom recept za to prepisala iz knjige, ni problema,pa še za kak tapas ideje poslala. Samo povej, kdaj to načrtuješ, da vem, koliko imam časa.

7. dec 2011 22:27

A je to preveč na prvo žogo?

http://www.annabel-langbein.com/cooking/recipes/

Sama še pokapam gorgonzola z medom, mmmmm. Lahko je predjed, ali pa posladek

7. dec 2011 22:44

Super!

Načeloma to delam v soboto, ampak če lahko do sobote ok, če ne pa lahko tudi kasneje kej pošlješ vedno prav pride!

Kaja45: meni linka ne odpre :( je pa res, da mi internet nekaj šteka!

8. dec 2011 0:03

Uh, mi v Prekmurju smo znani po tem slow food-u. Vsak praznik je že skoraj kot na gostiji. Kosilo se začne ob 12.00 in traja vse do večera. Poleg aperitiva in juhe imamo še vsaj tri hode zaporedoma, ob koncu prve runde še pecivo in kava, potem malo sprehod ali samo "čvekanje", odvisno v katero skupino spadaš (jaz osebno peljam psa na dooolg sprehod) sledi še popoldanska malica okoli 17.00 ure, še malo hrane in za zaključek večerja, po navadi segrejemo kar ostane od pojedine. Tako da se na koncu razidemo celi utrujeni od vseh teh dobrot in celodnevnega (dobesedno) žretja.

8. dec 2011 1:52

Mislim,da smo se z zelo slow foodom vsi  spoznali najkasneje med  študentskimi žurkami, ki se začnejo s kozarcem vloženih maminih melanzan in šalico očetove malvazije, nadaljujejo z mortadelo od kolega iz Gorice in pivom od cimra iz Laškega, pa z malo pašte za vsakega, ki jo je skuhala punca od cimrovega brata, polite s šugom, ki je onemu nasproti ostal od včeraj, pa je niso pojedli, ker je prišel vnuk od Šimeta in je prinesel osem trilj, dva majhna ciplja in eno večjo hobotnico (ki je pa  potem niso dali v lonec ker je sestra od  Marine iz Buj, študentke primerjalne književnosti, hčerke generacij ribičev,  specialistke za Krležo pa še mal nazaj zelo jasno povedala, da se hobotnico ali dobro stolče ali pa stavi v  zmrzovalnik in ker je bil ta  že čisto poln dobre in malo slabše hrane, so se po kratkem razmisleku, ob katerem so si privoščili pet po sredini razrezanih kajzeric, na debelo namazanih z zeliščnim maslom http://www.kulinarika.net/recepti/16092/ostale-jedi/zel odločili za neumnost, ki je ne bom zapisala.

Ob vsem tem res slow foodu smo seveda vsi diplomirali, pa ne po bolonjsko.

Seveda je slow food tudi doma izvedljiv, vendar je , vsaj kar se tiče postrežbe, precej bolj zahteven kot ponudba tapas ali meze (ki je že sama po sebi, če želiš nekaj posebnega - tapas, kakorkoli preprost se ti zdi, se vedno pripravlja v barih, nikoli doma.)

Dramaturgija slow fooda je čisto drugačna in temelji na 'presenečenju'.

Po vsakem grižljaju se zamenja jedilno posodje, seveda tudi kozarci.

K vsaki jedi naj bi se postregla ustrezna pijača. Običajno se ne, ker slow food pripravljajo običajno vinarji, ki prodajajo svoje vino, ki ga vrtijo mimo okusa skozi vsak obed,

Poskusi enkrat perutninska jetrca, kupljena v Evrospinu , podušena na malo šalotke, narezane pomarančne lupine, malo ampak res malo najcenejšega konjajka.

Vsak naslednji grižljaj se postreže naravnost iz kuhinje v smislu, da se je chef  z osebjem vred posvečal ravno temu od jutra, ko je osebno, glede na fizične in duhovne potrebe vsakega jedca posebej izbiral repo in krompir na lokalni ekobio tržnici.

In tako naprej do bridkega konca takega ali drugačnega jedilnega lista.

Slow food je seveda ena popolnoma komercialna kategorija.

Ki, upam, da ne bo ovirala nikogar, da bi ne kuhal in jedel po svoje.