9. dec 2011 16:32
Limnol, saj dobro veva, kako pridemo do povpračja, aneda? Sploh ni nujno, da je pri tem kdo od udeležencev povprečen. Zase vem, da zagotovo nisem povprečen Slovenec, že zaradi spola ne.
Glede prevoza: Terman, ja, limnol pravi, da najdeš službo 30 km stran, no, lahko jo tudi samo 10, pa si doma tam, kjer sploh ni javnega prevoza, vsaj 10 km stran od tvojega doma ne...... In potem imaš od tam še 20 ali 30 ali 60 km do službe, recimo. Vsak dan. Da o otrocih, ki jih je treba v vrtec ali šolo spraviti, pa domov tudi, ne govorim.
Glede strupenosti hrane. Gledam malo širše kot le hrano za človeka. Saj nismo edini, mi, pripadniki vrste H. s., ki jemo hrano iz naravnih virov. In, ja, jasno, da maline, ko so zrele, nimajo strupov (no, recimo, da jih nimajo, ni nujno čisto res), saj je sladkoba in rdečina pravzaprav EPP za raznašalce plodov (in s tem semen). Zeleni paradižniki (v naravi) so strupeni, stročji fižol je tudi, pa, pa, pa.......ne nujno v vsaki, še tako majhni količini, preračunani na enoto mase jedca, seveda. Sorte, ki jih je človek selekcioniral za lastno rabo, so seveda skozi izbiro šle v smer čimmanjše vsebnosti neželenih snovi, čimvečje vsebnosti hranilnih snovi (za človeka, jasno, torej povsem egoistično gledanje). Prav nobena od teh rastlinskih sort, kulturne jim rečemo, ni sposobna preživeti v naravi, ker, proprosto, ni konkurenčna tistim, katerih evolucijska pot se ni spotaknila ob človeka. Jasno pa je seveda tudi, da se vedno najdejo vrste živali med jedci rastlin, ki so se skozi evolucijsko zgodovino prilagodili (in s tem specializirali) na katero od zelo strupenih rastlin za (skoraj) vse ostale, saj so si tako zagotovili hrano, ki je ni treba deliti (oz. se boriti zanjo) s konkurenco. Da o tem, kako so, recimo, ene vrste gob na nekaterih področjih strupene, drugje pa ne.
Novodobni guruji in njih podaniki poskušanja in konzumiranja (skoraj) prav čisto vsake rastline, ki raste v naravi, pogosto nimajo pojma ali ga imajo vsaj veliko premalo, da bi se zavedali, katere in v kakšnih količinah nevarne, strupene,....snovi vnašajo v sebe. Je pač iz narave, torej je zdravo, varno, IN, in kar je še takih reči. Japajade, bi rekla ena.
Veš, zakaj je izvorna tatarska ajda tako grenka, ta, ki jo zdaj spet uvajajo na naša polja zanesenjaki, ki so se povezali s strokovnjaki najvišjega ranga, manj, navadna ajda pa sploh ne? Žiga Zois tega morda ni vedel, je pa vedel, zakaj je uvajal mešane posevke tatarske in navadne ajde, in zdaj spet dobiva posnemovalce. Ja, rutin je "krivec", pa še kakšna snov. In ni naključno tatarska ajda tista, ki daje pičel, a ključen, pridelek na največjih nadmorskih višinah na Himalaji. Čudno, da še ni dosegla slave in čaščenja one druge, iz Andov izvirajoče rastline. Saj ne, da mi je žal, ravno nasprotno.
Naj bo zaenkrat dovolj.
rimljanka