Pozdravljeni!
Tole sem si zamislil kot prostor, kjer bi se argumentirano razpravljalo o konkretnih jezikovnih in jezikoslovnih vprašanjih, povezanih vsaj tako ali drugače s kulinariko.
Z veseljem odgovarjam na vsakršna tovrstna vprašanja - tole sem si upal zapisati, ker ne pričakujem prav huronskega navala 
Prvo zadevo bom načel kar jaz. In sicer sem pred nekaj dnevi, ko je priletel recept za uzbekistanski tanki kruh, ob podčrtanem izrazu nejevoljno pomigal z brki.
Po mojem skromnem mnenju gre za kalk angleškega poimenovanja 'flatbread'.
To sem gospe avtorici sporočil po ZS; odgovorila je med drugim:
| mamamia je napisal/a: |
| Ker, kot sem rekla, pri mlincih ni kvasa, v tem kruhu pa je. Tudi indijskega kruha naan ne moreš šteti med mlince, čeprav je tanek. |
Mislim, da sem že večkrat v trgovini kupil ali videl kvašene mlince. Potem sem preveril še v literaturi:
| SSKJ je napisal/a: |
| mlínec -nca m (i) nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa: peči mlince / koruzni, pšenični mlinci / jesti poparjene mlince |
| Kuharska enciklopedija je napisal/a: |
mlinci 1) Na kot noževo rezilo tenko razvaljano nekvašeno testo iz moke, vode in soli, oblikovano v značilno okroglo obliko /.../. 2) Pecivo iz tenko razvaljanega koruznega ali pšeničnega ali drugega testa, največkrat nekvašenega. To je najstarejša in najbolj na tradicijo vezana oblika !kruha. Mlinci so mehki ali hrustljavi, večinoma okrogle ali ovalne oblike. Premer imajo od 15-30 cm. Sprva so jih pekli brez kvasa na vročih kamnih. SKANDINAVSKI mlinci so zelo trdi, hrustljavi in narejeni iz ržene ali pšenične moke. ▪Med mlince štejejo mdr. !chapati, !fladenbrot, !flatbread, !indžero, !lepinjo, !nan, !perunariesko, !pide, !pito(2) in mehiške !tortilje(2). |
Ampak, nimam se namena skrivati za citati. Prvi in glavni, ne pa tudi edini pomen besede 'mlinec' je v slovenskem okolju vsekakor tisto, kar se je z Martinovo aviacijo v poparjeni obliki.
Vsekakor navijam za to, da se "tankim kruhom" v slovenščini reče 'mlinec' in ne 'tanki kruh'. V nasprotnem primeru ne vidim razloga, zakaj ne bi vzdržal argument, da so ameriški 'pancakes' drugačni od naših palačink in da jih moramo imenovati kar 'ponevne torte' ali nemara 'kolači iz ponve' (ob tem sem se spomnil besede 'povničnik' - kako bi pa to opredelili?).
Še malo o zgodovini, skoraj že prazgodovini. Predkrščanska Evropa ni poznala kvašenega kruha; Slovani niso bili nobena izjema. Pekli so si ploščate nevzhajane zadeve, ki so jim pravili 'mlinec' (znanstveno korektno: psl. *mlinьcь). Potem (npr. v 2. ali 3. stoletju) so naleteli na germansko ljudstvo Gotov, ki je že bilo sprejelo krščanstvo in s tem kvašen kruh. Pravili so mu 'hlaifs', kar so si Slovani sposodili kot *hlěbъ in kar danes v ogromni večini slovanskih jezikov (ukr. 'хліб', p. 'chleb', č. 'chleb', gluž. 'chlěb', blg. 'хляб' ipd.) pomeni 'kruh', pri nas pa pač obliko kruha – 'hleb'. In na podoben način je bolj obliko kot način priprave začela označevati beseda 'mlinec' – nekaj tankega, povečini okroglega. Ukr. 'млинець' pomeni kar 'palačinka', iz istega korena pa je menda tudi rusko 'блин', ki pomeni prav tako 'palačinka'. Beseda 'kruh', mimogrede, vsebuje isti koren kot npr. 'krhek' – gre za nekaj, kar se drobi.
Če malce zajadram v jezikoslovno teorijo: izraz "tanki kruh" je kalk. Kalki so med drugim dobesedno (tj. besedo po besedo) prevedena eno- ali večbesedna poimenovanja ali fraze iz kakega tujega jezika. Nekateri od njih so zelo uveljavljeni in stari (npr. latinski pregovori, ki so ponarodeli v skoraj vseh koncih Evrope), nekateri so mlajši, a vseeno "neboleči" (npr. "na svidenje" iz nem. "auf wiedersehen"), ogromno pa jih priteka v zadnjih letih interneta in televizije, ko povrhu še vsi "znamo" tuje jezike. Ker kalk nastane kot prevod, mora tisti, ki ga naredi, seveda poznati tuj jezik, in ker ljudje razmišljamo v pomenih besed in ne v besedah samih, mu je seveda povsem enako logična zveza enaka miselna predstava v enem kot v drugem jeziku, čeprav je v resnici lahko ciljnemu jeziku taka predstava povsem tuja. Dober primer je 'sledilec', kakor so mediji in ostali začeli prevajati 'follower' (na twitterju), čeprav 'follower' pomeni 'pristaš' in ni prav nobene potrebe po "izumljanju" prevoda à la 'sledilec'. Da ne bom (še bolj) predolg: če koga zanima več na temo kalkov, lahko napišem še. Vsekakor zavračam vsakršne nove kalke, ki se jim da izogniti (starim se pač tako rekoč več ne da).
?
