20. nov 2011 18:37
Opravičujem se za daljši molk!
mamamia je napisal/a: |
Obi non je ime enega od uzbekistanskih kruhov, pa shirmoy non, pa lepeshki, lochira ... Sem si namreč privlekla s potovanja kuharsko knjigo v treh jezikih - ruščina, angleščina pa še v njihovem uzbeškem jeziku je vsak recept. In ne vem, zakaj bi za vsako ceno uporabljala izraz mlinec, ker ga pač mi poznamo, oni pa uporabljajo druga imena. Bo morda bolje, da napišem kar njihove izraze za posamezne jedi? |
Dobro, da ste omenili tole! Ohraniti v originalu je vsekakor vedno legitimna možnost. Zelo rad bi slišal tudi, kako so to rešili Rusi (ugibam, da so ohranili izvirna poimenovanja - morda pa so zraven kakšni opisi te jedi - kakšna poimenovanja so uporabili tam?). Vi sprašujete, zakaj 'mlinec' - jaz pa vas, zakaj 'kruh'?
Sicer pa je moje mnenje načeloma tako, kot sem ga že zapisal: mlinec je vrsta kruha. Poudarjam, da je to samo moje mnenje in ga kot tako načeloma ne postavljam za najvišjega razsodnika, četudi si včasih domišljam, da sem na jezikovnem področju kot jezikoslovec načeloma bolj kompetenten Vsekakor pa se upiram, da bi se nekvašene, ploščate kruhe (torej mlince) imenovalo 'tanki kruh', ker je to kalk iz ang. 'flatbread', podobno poimenovanje pa poznajo tudi drugi (germanski) jeziki. Če že moramo reči temu drugače kot 'mlinec' - bodimo izvirni! Samo tako lahko ohranjamo čut za lasten jezik, njegovo živost, samo tako lahko razvijamo njegovo predstavnost in nenazadnje tudi vzpodbujamo domiselnost in iznajdljivost njegovih govorcev - za razliko od golega posnemanja tujih, pa čeprav "večjih" in "pomembnejših" jezikov.
mamamia je napisal/a: |
Kaj pa plov, (pilav, da ti olajšam)? Katerega od teh izrazov uporabiti? Ker rižota to ni, saj vemo, kako se pripravlja rižota in kako pilav? Imamo v slovenščini primeren izraz za jed plov ali uporabljamo izraz pilav? Ali napišm riž po uzbeško z rozinami, korenjem in čebulo? |
Take stvari, kot ste pravilno nakazali, je treba reševati od primera do primera. Vse možnosti, ki jih navajate, se mi zdijo legitimne. Eno od "krovnih" načel, ki naj po mojem vedno velja, pa je: "Ne kalkiraj."
Drugo pa je problem, ki se ga je s povsem napačne strani lotila Sweetie:
Sweetie je napisal/a: |
A veste kaj, tale razprava že gre v smer "al prav se piše kaša ali kasha" . Pustite avtorjem, da poimenujejo svoj recept tako, kot se jim zdi pravilno. |
Še zdaleč ne gre za vprašanje "Al' prav se piše", pač pa "Al' prav se reče". Pisava je zelo mlada in skrajno sekundarna stvar v jeziku in precej bolj arbitrarna kot tako rekoč vsi njegovi drugi vidiki.
Na tem mestu naj poudarim: avtor ima pravico recept poimenovati, kakor želi. Jaz lahko objavim recept za golaž in ga imenujem "veganska čokoladna torta" (pa ne pravim, da je to storila mamamia!). Jaz sem njen recept tako rekoč grdo izkoristil za prikaz - "svarilo", če hočete -, kaj se mi po mojem zdi narobe v našem odnosu do jezika, namreč dobesedno prevajanje, tj. kalkiranje. Ker siromaši izraznost nekega jezika: če bi se kalkiranju pustilo povsem prosto pot in bi se v nekem jeziku nenadzorovano razpaslo (čemur se morajo majhni jeziki, žal je tako, zoperstavljati aktivno!), potem bi se to npr. v "slovenščini" končalo v najboljšem primeru tako, da bi govorilo angleščino ali nemščino (kmalu kitajščino?) s slovenskimi besedami. Nekako tako: "Tam je nobena uporaba v kregajočem, vsako telo ima eno pravico do imenovati njegovo jed kateri koli način ima rad." Če komu morda ne gre google translate v obratno smer: "There's no use in fighting, everybody has a right to name his dish any way he likes."
Tako nekako, kot je na prvi strani žebljico na glavico zadela Mygrace Hvala vsem za vzpodbudo, mimogrede. Seveda so vse moje pripombe dobronamerne in nikogar nimam namena žaliti, zato se opravičujem, če mi je to morda uspelo.
Zdaj pa, ko ste govorili o kvasu in vzhajanju, ste me spomnili na neko drugo, zanimivo zadevo, namreč slovanska poimenovanja z raznorazna mikrobiološka sredstva za vzhajanje testa.
Če izhajamo kar iz sln.: beseda 'kvas' je v skrajno tesnem sorodstvu z besedo 'kis' (glasovno razmerje med njima, s čimer merim na 'kvas' proti 'kis', je podobno kot npr. v sb./h. 'hvatati' proti 'hititi'). In res, kvas je v bistvu, čeprav to ni njegova glavna lastnost, tudi kisel; obe besedi namreč pomenita izvorno nekaj kislega, fermentiranega. Poljsko 'kwas' npr. pomeni kar 'kislina'. Ni naključje, da se marinadi (npr. za mesa) reče po slovensko 'kvaša' - njen namen je namreč zmehčati meso, kar zelo uspešno naredi prav kislina, čeprav so dostikrat kvaše dandanes tudi brez kisa. Danes imamo pač na voljo boljše meso kot včasih, kot je večina ljudi žival pojedla šele, ko je bila ta že krepko zgarana in žilava. Vrnimo se na 'kvas': rusko, ukrajinsko (in najbrž še v kakem drugem jeziku) 'квас' pomeni neko fermentirano (!) pijačo, podobno pivu, ki jo lahko dela iz medu, starega kruha, suhega sadja ali celo, kot pivo, sladu. Da se 'квас' reče pijači, pa je gotovo sekundarno - prvotno je bilo to opis njene lastnosti, da je kisla, kajti, kot vemo iz pivovarstva, so piva, ki nastajajo s spontano fermentacijo in pri zmernih temperaturah, precej bolj kisla (nenezadnje tudi zaradi živahne dejavnosti raznih x-kislinskih bakterij) kot večina sodobnih piv, ki so narejena po postopku spodnjega vrenja s kvasovkami, ki operirajo pri nižnjih temperaturah in z manj (kislimi) stranskimi produkti). Če naj se končno vrnem na vzhajalna sredstva: 'kvas' prvotno torej pomeni 'kisel', a med sodobnim pomenom slovenske besede 'kvas' in med pomenom 'kisel' je še ena vrzel, ki nam jo pomaga zapolniti - kislo testo. Nastane s (po navadi) spontano fermentacijo, zaradi česar je precej kislo. Potem pa tu nekje vmes, vzporedno (vsaj za nas Slovence, kot se izkaže), pridejo v igro še 'droži' (in podobne besede, ki jih po narečjih ni malo). Prav to, namreč 'droži'/'drožice'/'drožje' ipd., je po vsem sodeč prvotno slovansko poimenovanje za 'mikrobiološko vzhajalno sredstvo', saj temu, čemur mi rečemo 'kvas', rečejo Poljaki 'drożdże', Čehi 'droždi' (ali tudi 'kvasnice', medtem ko češ. 'kvas' pomeni samo peno na vrhu kipeče, vzhajajoče, "kvašene", če hočete, tekočine - in ta pena je, kajpak, kisla ); rusko se kvasu reče 'дрожжи', blg. 'дрожди', ukr. 'дріжджі' in tako dalje in tako naprej.
Če ima kdo kako "glasbeno" željo ali vprašanje, pa kar na dan z njim! Lep pozdrav vsem
Sporočilo je spremenil(a) 666 dne 20.nov 2011 18:42