Mirta

5. nov 2014 20:04

Lučka, hvala, jo bom prezimila kar notri, pa bomo videli.

5. nov 2014 20:52

Ne bo držalo. Sem imela mirto, ki je pozimi bila v neogrevani sobi, poleti na balkonu, ki je s soncem obsijan le dopoldan, pa je mirta cvetela, da je bila povsem bela in imela množco plodov.

O prezimljanju po lučkinem nasvetu pa sem skeptična, če bo letošnja zima podobna predlanski, ni variante, da preživi, če bo podobna lanski, morda, morda, a le morda. Poskusiti ni greh, seveda (ampak jaz s svojo mirto ne bi, mi bi je bilo škoda).

6. nov 2014 5:41

Rimljanka, če ne bi delali eksperimentov, ne bi nikamor prišli.

Nekateri prezimujejo take rastline v ogrevanih prostorih in preveč zalivajo, tudi pozimi. Potem pač ni čudno, če jih več propade v loncih, kot v zemlji, tudi tako sem mislila.

A, sem pozabila, v zemlji mi je je v eni precej mrzli zimi lepo peživela celo datura, neprimerno občutljivejša od mirte. Morda imam pa preveč zelene prste, kdo bi vedel.

6. nov 2014 6:38

Pa živiš tam, kjer najbrž ji običajno, da prst 10 ali 15 cm globoko zamrzne, a ne? In zunanje temperature padejo pod -5, -10 ali celo nižje?

Ja, saj proti eksperimentom nimam nič, samo z meni ljubimi rastlinami jih pač ne bom delala. Bom ostala kar znotraj vedenja, eksperimenti s preveč neznankami so mi tuji.

6. nov 2014 7:02

Strokovnjaki pravijo, da veliko škode čez zimo naredita preveč vlažna zemlja in veter, ki rastline prekomerno izsušuje.  Če jo posadite v zavetje pred vetrom, v odcedno zemljo in poskrbite, da ne bo preveč izpostavljena zimskemu deževju , bo prenesla nekaj stopinj mraza več. Lučka52, domnevam, da so pri tebi ti pogoji v glavnem izpolnjeni.  Jagodičnica je doslej preživela tudi pri moji sosedi v osrednji Sloveniji, posajena tik ob ogromni betonski škarpi v zelo odcedno zemljo.   Eksperimentirala pa tudi jaz ne bi, dokler ne bi prišla do rezervne rastline, za katero mi ne bi bilo hudo, tudi če jo pobere.

6. nov 2014 8:27

Midva sva 3 mlade rastlinice pred par leti na Mljetu izkopala in jih posadila kar v cvetlično korito. Pozimi jo imamo pa  v garaži. Do plodov še nismo prišli, težko pa grem mimo nje, ne da bi kak listek utrgala in ga pomečkala med prsti. Sem pa na Sardiniji kupila liker iz mirte, pa marmelado in je bilo odlično. Do takrat itak nisem slišala za to rastlino.

6. nov 2014 9:36

Tudi meni jagodičnica  kar lepo uspeva, v centralni Slovenij, ne na obali.

Tudi stroka se lahko kdaj pa kdaj zmoti.

murnik

7. nov 2014 7:14

Rimljanka,  verjemi ali ne,  temperature  so zadnja leta  približno take kot  na j. Tolminskem, morda največ za stopinjo ali dve manj,  poletja so pa res toplejša.  Na netu se lahko preveri,  imeli smo tudi  - 15 do -17 stopinj, pa ne le en dan. Tako da se  razmere še kako spreminjajo, pri nas so se občutno!

Še vedno  trdim,  da za visokim zidom, torej brez vetra in na soncu in z ustrezno zaščitpo pozimi, lepo uspeva veliko mediteranskih lepotic, pa  ne  samo  meni, tudi  Cila,Kozamurnik, ki živijo v drugačnih klimatskih razmerah, to potrjujejo. Moja  prijateljica ima blizu Radovljice celo  callistemon, sem ji ga jaz priskrbela.

Na  takem  prostoru imam v K....    kamelijo. V  strokovni literaturi  (še) nisem zasledila, da bi uspevala pri tako nizkih tamperaturah. Zato stroko sicer spoštujem, ne jemljem jo pa kot edino zveličavno.

@ Cila, seveda ne delam nesmiselnih eksperimentov, če imam samo eno(redko) . Meje  so, še kako so, zato  si tudi ne domišljam da bi imela doma tudi jacarando. Sem več kot zadovoljna s tem, kar imam.

7. nov 2014 7:23

Ja, jasno, izjeme vedno so. Tudi rastline lahko, posamezne, razvijejo toleranco do nekih razmer, ki jih večina ostalih iste vrste ne more. V izjemnih okoliščinah. Ampak, iz tega se ne sme zaključiti, da potem v celinskem delu Slovenije uspevajo take rastlien kar na splošno. Kwer potem ljudje tako zaključijo in razočaranja so tu.

Nikakor pa ni za pozabiti, da pogosto ni glavni vzrok (ne)uspevanja neke rastline nekje v zimskem mrazu (takrat rastlina miruje in je manj občutljiva). Največkrat je težava spomladi, ko se čez dan rastlini pretakajo sokovi po steblu/deblu, vejah, čez noč pa temperature drastično padejo in povzročijo zmrzal oz podhladitev teh istih stebel/debel, vej. To se ponavlja dan za dnem in propad rastline je tu. Ta čas pa je v celinski Sloveniji kar dolg.

Saj nisem nikjer in nikomur oporekala, da ni mogoče najti izjem, le opozarjala sem, da ni za posploševati.

7. nov 2014 8:32

Res je. Vsak, ki v celinskem delu Slovenije sadi rastline, ki normalno uspevajo v bolj toplih področjih, tvega. Nekateri imajo že dano bolj ustrezno lego, zemljo, mikroklimo  in pravi instinkt za oskrbo rastlin. Tem bodo uspevale, drugim samo  par kilometrov stran pod drugimi pogoji pač ne. Sploh pa so bile zadnje zime v primerjavimi s tistimi pravimi v preteklosti, dokaj mile. Že dolgo ne pomnim, da bi nas skrbelo, da bodo vodovodne cevi v zemlji popokale, ker bi zmrzal dosegla več kot pol metra v globino. Sneg predstavlja manjši problem, nekaterim rastlinam je celo dobrodošla odeja, če ga le spomladi dovolj hitro pobere.

Veliko naredite, če upoštevate rimljankino opozorilo glede spomladanskih nihanj temperatur, zato  zimske zaščite nikar odstraniti pri prvem pišu toplega juga.  Pri meni ostanejo rastline vedno zaščitene do konca marca, ne glede na vreme. Korenine z listjem, nadzemni del s smrekovimi vejami.