3. nov 2011 11:04
Linolina, kdor reče A, mora vedeti, da temu sledi B. Če razmišljaš o odškodnini, potem razmišljaš o naslednjem Odškodnina po definiciji predpostavlja, da bo plačilo izvedeno v primeru, ko se nedvoumno ugotovi, da je ena stran v določenem številu odstotkov odgovorna, da je prišlo do poškodbe, druga stran pa malo manj (ker v takih zapletih vedno obema stranema razdelijo del odgovornosti) in da mora tista stran, ki je bolj odgovorna, povrniti škodo v obliki denarja. Z drugimi besedami, ti bi - zavestno ali nezavedno - rada, da bi na nekem papirju pisalo, ta je kriv, sedaj naj pa plača.
V bistvu lahko greš skozi ta postopek. Zanesljivo te bo kaka odvetniška pisarna blazno vesela - oni bodo v vsakem primeru nekaj zaslužili.
Kaj za vraga boš pa dobila ti s takim pristopom? Resno te vprašam. Sin se je poškodoval. To ni lepo in mi je žal za otroka, ampak dejstvo je, da se otroci poškodujejo in da si lomijo roke in noge. In da je takrat bolj pomembno, da si otroku ob strani. In da ga naučiš, da so poškodbe sestavni del življenja in da se nauči sprejemati svoj del odgovornosti za njih. Ker enkrat je telovadba, drugič se otroci kaj ravsajo, tretjič je padec s kolesom, četrtič je smučanje.....a boš za vsako stvar kerolantsko iskala pravico? In kazala s prstom na odgovorne. In pri tem pozabljala na svojo? Ker učenje otroka, da so za vse, kar se mu zgodi, krivi drugi - to je neodgovorno. Pa display "mame, ki vse uredi" tudi ni nekaj, kar blazno pomaga pri vzogji otrok. Zlasti ne dečkov.
Je bistveno bolj pametno učiti otroka spodbujanja, solidarnosti, motiviranja za dobre stvari (ker z nečim se bo moral zamotiti med okrevanjem).
Tko je shvatio, shvatio je.
Vendelina jr.