Energetski trening

Spoštovani

Pozna kdo med vami to zadevo?

Ve kdo za kak primer, da bi to pomagalo pri rakavem bolniku?

Predvsem pa, ali kdo med vami pozna guruja Matica iz Kranja.

Prosim vas, da mi lahko kar veste odgovorite tudi na zasebno sporočilo.

Moj brat bije najtežjo bitko v življenju in je našel v tem svoje upanje in se ne pogovarja z nikomer od nami in ne sprejema nobenega drugega mnenja. Kot bi bil hipnotiziran.

Njegov guru pa mu vpija v možgane, da bo ozdravel.

Vsi smo obupani, saj se komaj še premika, pa vsak dan hodi na ene tretmaje.

Vse kar nam pove, je da je psihično ok, fizično pa slabše.

Kaj bi vi storili? Bi se proti njegovi želji vmešali in se pogovorili s tem gurujem?

In tvegali bratovo življensko zamero?

Upam, da je med tolikimi člani le kdo, ki kaj ve o tem in mi bo morda svetoval.

Hvala

syu

13. okt 2011 11:54

Draga syu,

vse, kar lahko naredimo, je, da povemo svoje mnenje.

Če brat hodi h guruju samo po psihično podporo, je OK - vse, samo da pomaga. Naj bo guru, vudu, polaganje rok, karkoli - če se bo zaradi tega lažje spopadal s svojo stisko, potem naj to počne na način, ki njemu najbolj ustreza.  

Če je aranžma tak, da guruju lepo polaga denarce na mizo in zaradi tega odklanja zdravljenje, ki bi mu sicer lahko realno gledano rešilo ali vsaj omembe vredno podaljšalo življenje in izboljšalo kakovost življenja, je pa druga reč. Potem je pa to za moje pojme navaden kriminal (ne vem sicer, kako take reči opredeljuje zakon) in bi tvegala bratovo zamero.

Je pa še ena stvar. Če je brat dvignil roke od samega sebe, ali če je po razmisleku sam zase odločil, da je to pač njegova pot, boste težko kaj naredili. Navsezadnje mu kot odraslemu človeku tudi morate priznati pravico, da odloča o svojem življenju in svoji usodi. Podobno zgodbo poznam iz naše družine in vem, kako težko je kaj takega gledati, vendar se bojim, da se ne da narediti kaj veliko. Poskusite se pogovoriti tudi z zdravnikom, ki ga zdravi, povprašajte pri najbližjem društvu za boj proti raku, tam so ljudje, ki so veliko dali skozi in poznajo marsikoga in marsikaj. Nekdo, ki ima sam podobno izkušnjo, bo tudi bratu mogoče lažje prišel do živega. Ali vam bo pa vsaj lažje razložil, kaj brat doživlja, da boste mogoče tudi njega lažje razumeli.

Dokler smo zdravi, smo vsi po vrsti trdno prepričani, da sami zase že vemo, kaj nam je narediti in kaj bi naredili, če bi..... kar koli pač že. Ampak v praksi je že tako, da NIKOLI ne veš, kako boš sam reagiral, ko se boš  znašel v resnično kritični situaciji, v kateri nisi bil še nikoli - in tiste stvari, ki so ti bile sicer kristalno jasne in za katere bi dal roko v ogenj, da "če bi bilo tako, bi pa jaz naredil to in to", nenadoma od blizu zgledajo popolnoma drugačne.

Kakor koli obrneš, končno odločitev bo sprejel brat.

Lep pozdrav

13. okt 2011 14:35

To je še en stranski učinek tega, ker nimamo zadosti pravne prakse glede tega, kaj delajo zdravilci in kaj zdravniki in kakšni so postopki. Zaradi tega je tule tudi dokazovanje namena, da je guru obljublja ozdravitev za to, da bi dobil denar....hja, spolzko in kakšnega hudega haska ne bo.

Tudi ne vem, kako bi lahko koga prislili, da spremeni način zdravljenja - razen, da ga pred tem razglasite za opravilno nesposobnega, ampak to je tako ekstremna, da jaz v to smer ne bi šla.

So pač situacije, ko lahko na koga vplivamo in so situacije, ko se to ne da več. In je seveda hudičevo težko to priznati in odnehati, ampak iz situacije, ki si jo opisala, ne vidim možnosti, da bi brat popustil. To sicer ni ne prav in ni niti pravično, ampak včasih se življenje tudi izvije v napačno in nepravično epizodo.

Raje se koncentriraj na trenutke, ki jih boš preživela z bratom in ti naj ostanejo v lepem spominu. Nima smisla, da bi se obdobja njegove bolezni spominjala kot obdobja, v katerem ste se non-stop kregali.

13. okt 2011 17:18

Raje se koncentriraj na trenutke, ki jih boš preživela z bratom in ti naj ostanejo v lepem spominu. Nima smisla, da bi se obdobja njegove bolezni spominjala kot obdobja, v katerem ste se non-stop kregali.

Zelo, zelo lep stavek.  Meni je že 10 let žal, da sem se v času očetove bolezni kregala z njim ( ni namreč hotel hodit okrog dohtarjev, ni hotel zdravil jemati,...). Raje bi ga pustila tako kot me je prosil, in tisti čas, ki sva ga še imela, iskoristila za skupne trenutke. Tako pa nama je zmanjkalo časa.

21. okt 2011 19:43

Se opavičujem, ker sem bila nekaj dni odsotna.

Hvala tebi Limnol, tebi Vendelina jr. in tebi Atos, ker ste mi odgovorile, povedale svoje mnenje in za vaše lepe besede, napisane z očitnim razumevanjem.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste prebrali in ste svoje mnenje zadržali zase z mislijo, da ne veste kaj bi mi povedali oz. svetovali.

Vsem, ki ste se mi javili osebno, bom tudi osebno odgovorila.

Moja žalost ob tej nemoči je neizmerna, saj se brat izogiba vsem stikom, ker vsi ki ne verjamemo v njegovo odločitev izražamo po mnenju njegovega "rešitelja" slabo energijo in mu škodimo.

Z bratom komuniciram po spodbudnih sms-jih, ki mu jih pošiljam in njegov odgovor na počutje je- fizično sem slab, psihično odlično.

Dedi ga vsak dan pelje v Kranj, kjer se kot pes plazi po tleh, da prileze v tretje nadstropje, ker hodit ne more več, njegov "rešitelj" pa hodi za njum , pa ga opazuje.

Mi zna kdo razložiti, zakaj to dela? Kje je njegova etika?

In dedek se joče, ko mi to pripoveduje in celo pot se vozita v tišini, ker brat že teško govori.

Ne zamerite, morala sem se nekomu izpovedati.

21. okt 2011 19:53

Ne znam ti odgovoriti, zaenkrat sem take kalvarije še vedno opazovala od daleč in nikoli bila osebno vključena v njih. Pošiljam ti samo kup pozitivne energije, drži se kolikor se pač da. Daješ vse od sebe kot se vidi, da bi bratu pomagala, zato boš vedno lahko držala glavo gor ponosno, da si vsaj poskusila. Marsikdo verjetno ni. Upam, da bo konec teh muk kakršenkoli že čim manj boleč zate in zanj

21. okt 2011 21:48

Srečno Tebi in Tvojemu bratu, tudi če je padel v roke šarlatana ... Le-ta bo, če je navaden goljuf in blefer, prej ali slej skasiral svoje - sicer ne dam prav veliko na take zadeve, kot naravoslovec pa vem, da ima narava svoje ravnovesje, in ga bo prej ali slej uporabila tudi tu, če bo to potrebno.

Vendar pa, kot so napisale predhodnice, če se je sam za to odločil, ima pravico do tega, in nihče ga ne sme sodit. Zavedam pa se, da Ti mora biti zelo hudo, ko gledaš ljubljenega bližnjega v življenjskem boju.

21. okt 2011 21:53

Draga Syu, res mi je težko zate. Vedi pa, da tvojemu bratu ne moreš pomagati, če tega sam noče. Ima pravico, da živi svoje življenje, ne glede na to, kako težko je vsem okoli njega. On verjame, zaupa v tega človeka. Ne vzemite mu upanja. Ta človek pa bo vsekakor plačal za svoje napake, če samo služi na račun težko bolnega človeka. Vem, da je slaba tolažba. Želim ti, da zdržiš in kot je rekla Vilma, naj te greje zavest, da si vsaj poskusila pomagati.

22. okt 2011 18:10

Draga Syu, tebi, bratu in tvoji družini želim vse dobro.

Moj ati je zaradi možganskega tumorja umrl lani poleti. Zaupal je uradni medicini in se podvrgel vsem svetovanim terapijam (operacija, obsevanje s hudimi reakcijami...) in mi smo ga pri tem podpirali. Zdaj vemo, da bi živel nekaj mesecev dlje, če bi pustili vse skupaj pri miru. Že mesec bi mi pomenil ogromno. Res se je težko pravilno odločiti v takšni situaciji. Največ, kar lahko narediš, je, da bratu stojiš ob strani, pa če se ti zdi njegova odločitev še tako nora.

6. nov 2012 10:07

Vem kaj pomeni bolezen rak. Vsak se oprime najmanjše bilke, da bi mu pomagala.

V okroberski Naši ženi piše Gersonova terapija UP ZA BOLNIKE, poznam dva primera, ki se sedaj zdravita z njihovo pomočjo. Razmislite, če lahko pomagajo.

Res želim srečo

6. nov 2012 14:39

A to gre slučajno za t.i. nanovizijo, med drugim tudi nanookrevanje... Če smem citirati: "ni zdravljenje, pa vendar krepi zdravje". No, to sem uspela odsurfati na netu, ko sem iskala dotičnega "guruja"... Lahko se sicer motim...

http://nanovizija.net/nano/index.php?option=com_con