Ljubljanski taksisti

http://razkrito.net/poglej-video-ljubljanski-taks

Kaj menite o tem ? Predvsem tisti, ki veliko potujete in poznate razmere tako doma, kot drugje?

Na to temo smo imeli "polemiko" v službi , pa me zanimajo tudi vaše izkušnje.

murnik

10. okt 2011 16:04

Jaz službeno koristim ljubljanske taksiste recimo 1x do 3x na mesec. Doslej še nisem naletela na kake cvetke, verjetno tudi zato, ker podjetje uporablja vedno eno in isto taksi službo in recimo, da so vsi njihovi na enem približno istem nivoju. Res pa bi jaz včasih šla do željenega cilja po drugi poti, kot jo ubere taksist.

V tujini... grem še najraje na bus ali druga prevozna sredstva. Ob tistih par priložnostih, ko sem šla s taksijem, so bili sicer ustrežljivi. Včasih kak nesporazum glede plačila (pri vnaprej naročenih, kjer naj bi me samo peljali, ko bi kak voznik vseeno raje imel keš na roko kot pa da jim naknadno plača podjetje, ki je prevoz naročilo - to se mi je zgodilo na Švedskem). V velikih mestih večinoma nimajo pojma o naslovu, kamor želiš, a imajo GPS navigacije, kamor vkucajo naslov in jih mašina pelje. Kar se tiče poti, ki jih taksisti v tujini uberejo, pa težko sodim, ker ko pridem v neko tuje mesto, se mi seveda tudi sanja ne, ali me šofer res pelje po najbolj optimalni (najcenejši) poti ali pa nabije kak dodaten km.

10. okt 2011 16:17

Tako redko se vozim s taksijem, da sem si zadnjo vožnjo (pred nekaj leti) zapomnila. Bila sem na urgenci na Bohoričevi, poklicali smo taksi...  Ker sva imela pozornost nad otrokom nisva spremljala poti, tako da nas je taksis vozil do cilja - Hofer v Mostah po relaciji: Bohoričeva, desno na Šmartinsko... po Šmartinski - mim Žal - na desno po Kajuhovi... do doma. Se pravi okrog riti v žep. 

Pozdravček!

10. okt 2011 18:53

Občasno se peljem s taksijem in glede na moje izkušnje je ocena ljubljanskih taksistov povsem realna. Vsaka čast tistim dobrim, ki tudi obstajajo, ampak tujec, ki pride v mesto, pač sede v prvi taksi, ki ga najde. Ne samo, da včasih vozijo po zelo sumljivo nategnjenih trasah, nobena redkost niso taki, ki med vožnjo telefonirajo, kadijo, preklinjajo, prehitevajo po desni in odstavnih pasovih, histerično trobijo pešcem in kolesarjem, ki jim prekrižajo pot, semaforjev tudi ne jemljejo prav resno, ali pa vmes celo skočijo na kak opravek (sicer sem pa to slednje doživela tudi v Bruslju). V tujini so izkušnje tudi vse mogoče - v zahodni Evropi je bilo v do zdaj v glavnem vse OK, z izjemo Portugalske, kjer se nas je enkrat dvajset pripeljalo z letališča v isti hotel in niti dva nista plačala enake cene (razpon je bil od 4 do 30 evrov za par kilometrov, kar je pogosta praksa tudi v Ljubljani, pri tem, da naši verjetno za 4 evre ne naredijo niti metra). Dalje proti vzhodu greš, bolj se stvar komplicira, beri, bolj poskušajo stranke odirati. Na Poljskem je že bilo tako, da bog pomagaj in se raje vozim z javnim prevozom, pa četudi traja pol dneva. V Pekingu (resda pred 10 leti) je bilo med tednom vse OK, v soboto zvečer so se pa cene nenadoma podeseterile ali celo podvajseterile. Naravnost ubijalski red vlada na Japonskem in v Singapurju. Najbolj zabavno je bilo pa v Gaboroneju, kjer sem na taksiju morala nekje skoraj v savani zamenjati kolo, da sva lahko šla naprej, ker je imel možakar artritis (se je pa ponudil, da bo šel peš 5 km do bližnjega naselja in od tam pripeljal pomoč, pa jaz nisem bila za stvar).

10. okt 2011 19:29

Z ljubljanskimi taksisti sem imela enkrat zanimivo izkušnjo: spremljala sem nekaj prijateljev (tujcev) iz Šiške do Name, govorili smo italijansko. In nas je namesto po Celovški do Name peljal skoraj do BTCja in nazaj - postavil obupno visoko ceno za prevoz: samo vprašala sem ga, če morda kakšna druga pot ne bi bila hitrejša, in nas je dobosedno spodil ven z avta.... Plačali nismo nič. Res je, da se je to zgodilo samo enkrat. 

Sicer pa so zame rimski taksisti najhujši.... groza! Neprijazni in vedno te poskušajo prnesti okrog!

Lp

10. okt 2011 19:51

Z ljubljanskimi taksisti nimam izkušenj, mariborski so ok, vsaj kolikor sem imela jaz opravka z njimi. V New Yorku se mi je ob prvem obisku tega mesta zgodilo, da sem jaz taksistu (domačinu, ne kakemu Indijcu ali Rusu morda) pokazala, kje naj zavije, da pridemo do mojega hotela (potem, ko se je ene tri krat v krogu peljal okoli Empire Stae Buildinga in nikakor da zadene pravi odcep, dokler jaz od semaforja na desno nisem zagledala pročelja in napisa hotela, kjer sem rezervirala sobo). So pa tam prijazni in dokaj poceni, po mojih izkušnjah tudi kakih daljših poti ne iščejo ... Tarifa z letališča do centra mesta je pa itak fiksna in nima bit kaj narobe.

Istanbul je zgodba zase, barantanje in dogovarjanje; ko vidijo, da se ne pustiš zlahka, se da vse zmenit. O Havani ne bi izgubljala besed - dva dneva, dve do pikice enaki relaciji, dve povsem ratzlični ceni ... brez besed so plačali tudi dražjo, kaj bi se prepucavali...

V Parizu brez posebnih izkušenj - vklopijo taksimeter in po neki srednji poti do cilja; za letališče vedno prej vprašam, koliko stane, in po taksimetru sem toliko vedno tudi plačala.

Eno samo barantanje je Teheran, ampak ko se zmeniš za ceno, ta drži, ne glede na to, kje te pelje.

Pravzaprav - niti ene slabe izkušnje nimam s taksisti. Tista v NYC, ko sem jaz Amričanu pokazala pot, mi je smešna, enako kot naslednja, ko je Indijec po telefonu kolege spraševal, kako naj pride do hotela, katerega naslov sem mu dala.

mamamia

10. okt 2011 20:07

Jaz sem se kar vozila s taksisti v obdobju po operacijah in pač nisem mogla sama sesti za volan. Imam zelo lepe izkušnje. Prijazni, ustrežljivi. Cena OK. Na posnetkih so bili prikazani tisti z ljubljanske železniške postaje. Le ti so pa razred zase. Pred leti so vnuku našega prijatelja zaračunali trojni znesek od žel. postaje do Rožne doline. Štartnina je določena in nikakor ne znaša 4 eure. Zdaj se le občasno peljem. Nazadnje smo se peljali na ljubljanski grad, ker je bilo ceneje kot z vzpenjačo. Prišel, odpeljal, vzel tiste tri eure in še malo napitnine, prijazen pozdrav, nasvidenje. Škoda, ker so se inšpektorji vozili samo s slabimi. Vsi pa to niso.

10. okt 2011 20:26

O Lj taksistih vse dobro, oz. da se popravim, o tistih "naročenih" vse dobro. Glede na to da tu živim, me vedno peljejo po ene 80% optimalni poti, cena približno vedno enaka, zmerna.

Imela par slabih izkušenj s taksiji pobranimi  pred železniško postajo. Cena nenormalno visoka, starejšemu sorodniku niso vklopili taksimetra in ga pošteno obrali, neodgovorna vožnja, kajenje v avtu.

Maroški taksiji zelo vredu kar se tiče varnosti, za ceno se je nujno barantati, če ne te pošteno oberejo. Kar zbarantaš drži.

Bruseljski taksiji dragi, a po mojem poznavanju mesta precej učinkoviti, tudi hitri. Problem je edino jezik, ker jih precej govori le francosko in potem ti tolčeš eno, oni drugo, resnica je pa spet nekaj tretjega.

Siciljanski taksiji - joj na kraju samem sem jim preklela družino do petega kolena nazaj, ker sem samo molila, da pridem na cilj v enem kosu, pa ne v krsti. Sedaj se temu že smejem sicer Prvotna ocena cene in končni taksimeter sta se navadno ujemala, skratka brez pretresov.

11. okt 2011 8:30

Hola, kozamurnik, long time no see

Bi rekla, da so v vsakem mestu taksiti točno taki, kot so prevladujoči odnosi/komunikacija v mestu in družbi. In tam, kjer se ljudje znamo nasmehniti drug drugemu (in pri tem nihče ne misli, da se kdo posmehuje), se stvari lepo uredijo. Tam, kjer se nasmehnemo, se tudi spoštujemo in umaknemo, če je treba, da ima vsak svoj prostor. V družbi, na cesti, kjerkoli. In odnos ljudi do sočloveka v avtih je točno  tak, kot je, če avta ni. Samo, če so avtomobili zraven, se bolj opazi grobost, netoleranca in nek čudni umislek, da so vsi na svetu zato, da se bodo MENI umaknili.. In taksisti so samo sestavni del te zgodbe. Z drugimi besedami: ne gre popravljati takistov, prej gre popravljati pri sebi.

Npr: jaz se zadnje tri tedne spopadam z bolečinami v hrbtu, kar pomeni, da imam tudi trenutke, ko šepam ali pa bolj počasi hodim. Pa me je takšno skoraj povozila občanka v tretjem življenjskem obdobju (na prehodu za pešce, ko se gre z Dunajske na Tivolsko). O tem, kako so me enkrat prijele bolečine in sem se naslonila na zid - najprej je kakih deset ljudi bulijo, potem je pa en gospod (takisto šepajoč) vprašal, če je vse okej, če kaj pomaga. Si raje ne mislim, kako se ljudje obnašajo do gibalno hendikepiranih - ta brezčutnost je grozljiva.

Skratka, naša družba je bolj brezčunta kot ne. Oziroma, dokler ne pogoriš, te ne poplavi, ali pa te najde Marijo preko ZPM, se bolj malokdo briga za človeka. Vsak forsira svojo in taksti se tej igri pridružujejo. Tam, kjer so ljudje prijazni in fer, so takšni tudi taksisti.

Sama sem v tujini imela super izkušnje s taksiji. V Ljubljani tudi čisto okej. Oziroma, sem blagohotno prezrla, če kdo ni znal vseh ulic in je še po garminu iskal. Mi je pa (tole se križa s tisto temo o galebih na Jadranu) enkrat eden predlagal seks in sem mu rekla, da tudi v primeru, da bi bila zainteresirana, on nima toliko denarja, da bi kaj takega plačal. Potem je bil pa brez teksta.

11. okt 2011 9:53

Haha, potem je bil pa brez teksta.Res dobr.

Kar se pa tiče razumevanja za ljudi, ki jih tare to ali ono, je pa jasno. Dokler te ne zadene, ne veš. Mnogi se delajo kot da te ne vidijo, veliko jih je tudi pripravljenih pomagati, razumejo pa šele, ko jih doleti.

11. okt 2011 11:08

Z ljubljanskimi taksiji se redno prevažam vsaj enkrat na mesec in sem s tistimi, ki jih prej naročim po telefonu (vedno pokličem eno od dveh priporočenih in preverjenih firm) popolnoma zadovoljna. V glavnem se vozim vedno na istih relacijah in cene se mi zdijo sprejemljive, še posebej, če jih primerjam s cenami taksijev na Obali.

Druga zgodba so seveda jastrebi izpred postaje ali taksiji, v katere naključno sedeš na drugih postajališčih po mestu.