Dedovanje

18. okt 2011 8:53

še enkrat hvala za debato, ki se je razvija. Ne "gonim" teh vprašanj zato, ker se ne bi dala prepričati, sploh ne. Le izključila bi rada dvome, in sem jih z vašo pomočjo že dosti.

18. okt 2011 9:47

Zakon natančno določa, kdaj je izvenzakonska skupnost priznana kot zakonska oziroma kod da sta poročena (poznam primer, ko je on še poročen, a že deset let živi z drugo žensko in imata tudi otroka, pa je zdajšnja partnerka prepričana, da gre za izvenzakonsko skupnost - pa to ni to, saj je on ŠE poročen, torej  odpade prvi in poglavitni razlog, da njuna zveza ne bo priznana kot izvezakonska skupnost, z vsemi psoledicami).

Če so izpolnjeni pogoji za priznanje izvenzakonske skupnosti (določen čas bivanja na istem naslovu v skupnem gospodinjstvu na primer, kot eden izhodiščnih elementov), so posledice enake, kot da bi bila partnerja poročena. Za vse izjeme in težave, raznorazne pasti, ki se vseeno lahko pojavijo, je pa tu -  frina.

19. okt 2011 8:00

Izvenzakonska skupnost je skupnost moškega in ženske, ki izpolnjujeta pogoje za sklenitev zakonske zveze. Toreje ne smeta biti poročena, ni nujno, da živita na istem naslovu, saj tudi zakonci ne, ki sta poslovno sposobna in nimata nobenih izključitvenih razlogov, da bi se lahko poročila.

Z oporoko je mogoče premoženje nameniti vsakomur, torej tudi izvenzakonskemu partnerju. Vprašanje se najbrž nanaša na dedovanje po izvenzakonskem partenrju. Načeloma je izvenzakonski partner nujni dedič, iz prakse pa je znano, da je prerekane zaradi zapuščine veliko bolj zahtevno.Potrebno je dokazovati trajanje zveze, njen obstoj, vrsto premoženja in kdaj je nastalo. Zakonska zveza je z zakonom urejena zveza, res je, da nihče nikogar ne sili v zakon, ko pa pridejo težave, ki so posledica svobodbe izbire in to je vedno premoženje, je pa v praksi vidno, kaj pomeni zakon. Ne samo zaveza, ampak tudi  prednost.

Mamamia, najbrž tisti par prodaja zgodbo o tem, da se žena noče razvezati, čeprav je jasno, da njen pristanek ni potreben.

Če samo eden od tistih, ki to berejo, uredi svoje razmere tako, da kasneje je ne bi imel težav, je moj namen dosežen. 

19. okt 2011 20:43

Moja  teta  ima  pravico do stanovanja( ni pa lastnica ) v rojstni hiši, to je tam, kjer sedaj stanuje druga teta, sestra moje mame. Ta stanuje v prvem nadstropju, teta  pa si je uredila in obnovila  majhno, samostojno  lepo opremljeno  stanovanje v pritličju. Stalno biva drugje. Lepo se razumejo in ni nobenih problemov, nasprotno,  teto  imajo vsi sorodniki  zelo radi.  Enkrat je omenila, da  pravzaprav ne ve, ali ima v primeru njene smrti pravico do  uporabe tega stanovanja tudi njen sedanji mož, ker takrat, ko je bila oporoka napisana, ni bila poročena. Otrok nimata, v oporoki pa je zapisano le njeno ime in ne morebitnih naslednikov. Vsi mislijo, da je samoumevno, da ima to pravico tudi njen mož, soseda pa pravi, da gre za služnostno pravico, ki se ne prenese na druge.V primeru, da je res tako, se lahko uredi pisno, brez odvetnika, da v stanovanju brez skrbi  lahko biva tudi  tetin  mož ? Dokler se sorodniki razumejo,  je to samoumevno,  lahko pa pride kaj vmes in stvari se znajo  hudo spremeniti, kar bi  bilo  vse prej kot  pravično.

20. okt 2011 8:05

Uporabo stanovanja določa stanovanjski zakon. Če v Pogodbi o služnosti ni določeno, da ima po smrti služnostnega upravilčenva kdo pravico do uporabe stanovanja, potem tudi mož nima pravice, lahko pa stanovanje uporablja do njene smrti.

Služnostni upravičenec ( teta) ima pravice po zapisanem dogovoru, ki mora biti vpisan v ZK, upam, da je v kaki drugi listini ( sklep o dedovanju, dogovor, pogodba). Njen mož ima pravico uporabe in je le uporabnik, ki pa mu lahko lastnik stanovanja pravico uporabe odpove in ga lahko praktično vrže iz hiše, saj ima kot lastnik pravico do uporabe le takrat, ko mu on to dovoli. Tudi prijavo na tem naslovu je verjetno moral urediti lastnik, ker teta kot služnostna upravičenka, ne more dati soglasja.

Njegova pravica do stanovanja ni varovana, najbrž pa ni v nobeni pogodbi, ker ljudje ne sklepajo pogodb, dokler se razumejo, ko pa pride do spora, je pa veliko težav.

V zadevi, ki jo imam v delu je kar tožilec odločil, da ima žena pravico do celotne nepremičnine, ki je posebno premoženje in je moža že v častitljivih letih obosdila na zaporno kazen, ker je zahteval, da se odseli v svojo  hišo, ker je kršil njene enake pravice. Pred tem je zaradi tega preživel 2 meseca v priporu. Vem, da ne verjamete, vendar je slovenska pravica tudi taka, če z njo tožilci in sodišče delajo kot svinja z mehom.

20. okt 2011 20:14

Frina, vsa čast za koristne nasvete, pomoč in posluh manj spretnim in izkušenim v pravnih zadevah!

20. okt 2011 23:04

Hvala frina, teta ima vse overjeno in vpisano v zemlj.knjigi.Ne vem pa, kako bi se moralo (se sploh da?)  napisat,da  bi ta pravica veljala  zanj tudi po morebitni smrti tete, to je njegove žene ?

Druga teta, ki je lastnica, pravi, da ni problema in da takih dobrih in naravnost čudovitih  ljudi pa res ne more poditi iz  lastnega stanovanja,  sploh ker sta tudi njej  veliko finančo pomagala:Pripravljena je napisat pisNI dogovor, da lahko tudi moz zivi tam, ne ve pa kje in v kaki obliki?

Prosim za te nasvet in hvala obenem!

21. okt 2011 9:07

Sicer nisem frina, a narediti je potrebno na popolnoma enak način kot so storili za teto. Najprej podpis priemrno pripravljene listine pri odvetniku ali notarju, potem pa vpis v zemljiško knjigo.

21. okt 2011 12:12

Tetim mož si lahko uredi pravico do uporabe stanovanja v enakem obsegu kot njegova žena tako, da sklene z lastnico Pogodbo o služnosti, ki se MORA vpisati v zemljiško knjigo, v kateri se uredeijo njegove pravice. Služnost lahko uredi v ZK samo notar.

Čiprej, preden pride demenca, drug lastnik, ko se zadeve primerne.

21. okt 2011 12:37

Še nekaj: v primeru vpisane služnosti mora nov lastnik upoštevati pravice služnostnega upravičenca.