18. sep 2011 17:23
Sama imamm rada toplejši del leta in od toplega dela leta imam rada poletje z veliko dozo Mediterana, športanja, finih oblekic, večerov v mestu......
Jeseni nikoli nisem marala. V bistvu je september moj "najslabši mesec" (vsak ima eno obdobje v letu, ki mu nekako ne potegne, meni ne potegne september), z zimo se pa nekako pobereva (mrazu in megli in vlagi navkljub). Z leti sem si dopovedala, da se ne splača vznemirajti zaradi stvari, na katere nimam nikarkšnega vpliva. In na menjavo letnih časov nimam vpliva. Bolj kot se uspem pomiriti z jesenjo (septembrom), bolje zame. Zadnja leta se s septembrom poberem tako, da si a) najprej podaljšam poletje z dopustom v toplejših krajih b) da si takoj po prihodu v mesto organiziram kakšno silno aktivnost, tako da se glava s čim produktivnim zaposli. Ker se že začenja nova sezona moje organizirane rekreacije, se tega že veselim.
Pa kljub temu me je tudi jesen (ki me kot letni čas ne navdušuje) naučila naslednjega: da sem se naučila najti sonce tudi v sivih deževnih novembrskih in sploh vizualno neatraktivnih dnevih. Ker biti pozitiven, ko je sonček na 25 in lahen vetrič malo hladi - to ni kakšna posebna kunšt - biti pozitiven in motiviran v kakšni novembrski pišuriji je pa vseeno malo bolj zahtevno. In če mi narava ne bi dala te naloge, do te modrosti ne bi prišla. In tako se človek prebije čez bolj mrzle dni, pa gre.
Pa če bo vmes priložnost za kak skok v tople kraje - vse, kar skrajšuje mraz, je okej.
Vendelina jr.