En zajeten kup vprašanj v zvezi z gojenjem

5. sep 2011 15:33

Trixi: Fižol je na eni od lokacij že posajen, a kaj ko ga nekako ne prebavljam. Korenja se pa ne bi branil. :)

5. sep 2011 20:47

Sam imam paradižnik na vrtu in ga le občasno obiščem.Ker se po daljšem času precej razraste uporabim posebno orodje iz vzhoda, imenuje se ploskorez.Z njim je pletje in obdelovanje zelo hitro in enostavno.Plevel pustiš ležati in po možnosti še vse postelješ z pokošeno travo.Tako se zemlja ne suši in plevel manj raste.Brez dela praktično meni uspeva zelo dobro paradižnik,peteršilj,rdeča pesa,redkev,redkev daikon, korenček, čebula,kumarice.

 Priporočam ti, da postaviš na vrt cisterno(1000l) in jo nekako dvigneš na kakšen hribček ali narediš podstavek, da bo spodnji del nekje 2m od tal.Nanj priključiš kapalno cev (porozna črna cev za zalivanje) in jo po sajenju  samo narahlo zasuješ.Pustiš vseskozi odprto na zalivanje.Ker je pritisk  vode zelo majhen (0,2 bara) bo cev narahlo samo rosila.Greš vsakih 10-14 dni pogledat in doliješ vodov cisterno.

 Proti škodljivcem na vrtu posej tagetes ki odlično odganja čebulno muho,pri meni tudi bramorje in še nekaj škodljivcev.Posvetuj se še za druge rastline proti škodljivcem.

Paradižnika ne pokrivam, res se proti koncu začne krompirjeva plesen, a večji del pridelka je že pobran.Pomembno je, da ga sadiš daleč drug od drugega in da v času plodov odtrgaš listje ob plodovih.Tako boš preprečil in plesen se bo pojavila (morda) veliko pozneje.

 Hlevski gnoj privabi bramorje, ki ti uničijo sveže posajene sadike.Boj z njimi, pa je druga tema.

  Paradižniki se dobro zamrzujejo, vendar po odmrznitvi so bolj namenjeni za kuho.Sam jih vložim v slanico in so prav odlični kot priloga.Če boš vlagal še ne povsem zrele (tako bodo ostali čvrsti), potem jih preprosto narežeš v solato, le da so že slani.

Zoran

Zoki

6. sep 2011 8:28

Kaj je tagetes?

6. sep 2011 8:53

Zoran - kaj je to ploskorez - če je mogoče kakšna slikica, da si bom lažje predstavljala. Ker pletje vzame kar nekaj časa in zakaj si ne bi olajšali dela, če je to mogoče.

Andreja m - tagetesu pri nas rečemo tudi turški nageljni, čeprav so turški nageljni čisto nekaj drugega, toda na našem koncu jim tako pravimo. Tagetesu pravijo tudi žametnica. To so tisti rumeni, rumeno oranžni ali oranžno do temno rdeče  cvetoči grmički, cca 30 cm visoki, ki jih srečamo na praktično vseh cvetličnih gredicah - so nezahtevni, cvetoči od junija do prvih zmrzali in prav v teh jesenskih mesecih najlepši. Če listke pomencaš imajo zelo močan vonj - meni smrdijo.  In te pogosto sadimo tudi po vrtu kakšno sadiko, da preganjajo vrtne škodljivce.

6. sep 2011 9:04

Bolj eko verzija: pokrov od cisterne pustiš odprt, da se vanjo steka deževnica. Mi imamo sicer v cisterno napeljan žleb, tako se hitreje napolni.

Mi pa tagetesu rečemo "smrdljivke", ker očitno smrdijo nekaterim vrtnim žuželkam. Zgleda pa takole

http://www.google.si/search?tbm=isch&hl=sl&

JJ

6. sep 2011 9:40

O,ja,žametnica,to pa odganja škodljivce.

6. sep 2011 11:09

Se opravičujem, ker nisem poznal drugega imena za tagetes.Meni je vse bolj za hobi.

Slika ploskoreza je tukaj:

http://www.shrani.si/f/K/1L/4bhyywBx/ploskorez.jpg

 Jaz sem jih prinesel že enih par mojim sorodnikom in najbližjim prijateljem.Vsi so navdušeni, saj gre pletje zelo hitro.Kolega pravi, da ko je prej prišel z dopusta je potreboval skoraj 2 dni, da je vse oplel.Sedaj je gotov 2-3 urah.

Brušenje se odsvetuje, saj se lahko spremeni kot, s tem pa efektivnost.

 Pri pletju gre instrument rahlo pod površino zemlje in večinoma se plevel odstrani z koreninami.Prav tako ga pustiš ležati na vrtu tam kjer je, saj tudi preprečuje izhlapevanje vode iz tal, zaradi izdrtih korenin, pa ne raste več in se osuši.Enostavno tudi narediš rižo za sajenje in zelo hitro potem tudi zasiplješ.

Nastal je tako, da je novinar in inženir zbolel in je posledica so bile omejitev fizičnih del.Zato se je zalezev v kjige in iskl po stari zgodovini o obdelovanju zemlje.Ugotovil je, da sedaj zemljo obdelujemo drugače in bolj komplicirano kot nekoč.Sam se je domislil po skicah starih orodij in naredil nekakšen kompromis.Sedaj brez fizičnega napora sam obdeluje zemljo, vendar po starem.

Ta proizvod pa je že rezultat dolgoletnih iskušenj in prilagajanj, zato se priporoča le brušenje s kamnom za koso.

To je na kratko (pa vendar na dolgo) o tem instrumentu.

 Več o ploskorezu lahko dobiš na ZS.

6. sep 2011 11:17

Uau, ta ploskorez je pa res zelo zanimiva zadeva. Kje se ga kupi? Saj po mojem lahko napišeš, ponavadi nas za take stvari niso kregali

JJ

6. sep 2011 11:36

Pri nas že od davno poznamo podobno napravo, rečemo ji srpača. Ja, ja, naše babice in dedki so vedeli in uporabljali marsikaj.........................

6. sep 2011 12:17

Odlično, jo bom poskusil najti, saj se mi ne ljubi voziti tega čez mejo za sodelavce.