22. avg 2012 22:02
Ah irena ( in rosie ), hvala za pohvale, naj povem še nekaj, ko te fotografije nekaterim tolk gredo v nos: tole pri meni je tipična popotniška ( recimo, reporterska ) fotografija, nič ni ponarejeno, doterane barve, vse je tako kot je v naravi, ko si tam, nobenega nameščanja, nobene poze. Seveda, en Hodalič ( ali Žnidaršič ) bi posneli nekaj čisto drugega, bi čakali na pravo svetlobo, kompozicijo in kaj vem kaj še vse. Meni so te fotografije spomin na čas, ko sem bil tam in upam, da sem ga vsej delno tudi vam približal.
Rosie, na tebe sem pa jezen! Imaš tako lepe albume, si bila na toliko zanimivih krajih, in o vsem tem nič ne napišeš. Mene vse zanim: kako ste potovali, organizacija, prenočevanje, prehrana, cene.......... ti pa nič, objaviš album in to je to! Pa ni, verjamem, da ne sam za mene, tudi druge bi, verjamem, zanimalo. Jaz se pohvalim, da sem iz vaške knjižnice prebral vse potopise in biografije, me to od nekdaj zanima.
No. če sem omenil biografije: v biografiji van Gogha piše, da so mu neki občinski svetniki naročili sliko na kateri bojo vsi. Zmenili so se za plačilo, nekaj plačali, ko je bilo treba plačat ostalo, se zataknilo. Najprej, vsi svetniki na sliki niso bili iste velikosti, zaradi perspektive, oni spredaj so bili mal večji od onih bolj zadaj, in slednjim se ni zdelo pravično, da plačajo enako, kot oni spredaj. ( oni so se očitno zmenili, da bodo vsi enako plačali ). Drugo, kar jih je motilo, slikar je v enem ( se mi zdi v desnem spodnjem ) kotu, narisel psa, " zaradi kompozicije", enostavno je mogel tam nekaj narisat, ker mu se zdelo, da nekaj manjka.
Sicer, verjetno je na kulinariki kdo, ki o kompoziciji kaj več ve kot jaz ( s tem ne mislim na tiste genijalce, ki to vedo iz glave, ne da bi prebrali kakšno knjigo ). Gre preprosto za to, da so analizirali slike velikih slikarjev in poskusili ugotovit, zakaj so tako dobre in všečne. Iskali so nekakšna pravila in jih, baje, tudi velikokrat, najdli. Po moje, če to tudi kaj drži, gre predvsem za umetniško fotografijo, ne pa za ( recimo ) popotniško. Veliko se uporablja " zlati rez ", ki se poenostavi na tretjine. Recimo, povlečeš črte ( horizontalno in vertikalno ) od vsakega roba fotografije ( nekateri fotoaparati imajo te črte vgrajene v program ), na presečiščih teh črt, naj bi bili nameščeni " glavni " objekti slike. Ravno tako, naprimer horizont, naj bi bil nekje na tej črti. Potem je " pravilo o števiju objektov ( naj bi bilo neparno ), ja, seveda, neki slikaš, in čakaš trenutek, ko bo v kadru pravo število ljudi, pol je pa nekakšna " vodilna " črta, če slikaš pejzaž, in je na njem cesta ( recimo ) pol, naj je postavljena tako, da pogled, ki nehote sledi črti ceste, pride do nekega objekta, oblaka, drevesa..... Če te zanima o kompoziciji je napisano v vski knjigi o fotografiji, verjetno se da tudi veliko izbrskat. To so vse naka ohlapna pravila, in en avtor v neki knjigi ( sedaj se mi ne ljubi iskat ) pravi, ( potem, ko to vse na dolgo in široko razloži ), da so pravzaprav najboljše fotografije, ki ta pravila kršijo ( in nekaj takih fotografij tudi pokaže ).
Uf, jaz se " razpričo ", no, če te zanima, mal prebrskaj, po moje se tega dobi na internetu, ali v kakšni knjigi o fotografiji, pa se na to ni treba preveč ozirat pri popotniški fotografiji.