25. feb 2014 23:24
| ursula-ce je napisal/a: |
Ežoj, spet uživamo ob tvojem branju Tudi ti uživaj in pazi na hrano
ursula-ce
|
Ko hodiš, mal se spomneš kulinarike, pa kaj binapisal, da ima rep in glavo, kao mal koncepta, pol odpreš temo in vidiš ursulin post in se cel koncept sesuje, in pol napišem nekaj desetega.
Kot verjetno veste, jaz imam ( pa niti ne točno določene ) diete za lepoto, predvsem notranju, naj bi skrbel za lepoto srca, pa jeter, pa želodca in za sčadkost mojega telesa. Zadnje čase so se mi vse teorije podrle, najbolj mi je pasalo kaj testeninskega ( burek, sirov ), pa jogurt, vse drugo mi ponavadi obtiči v želodcu in zaradi tega me je rahlo skrbelo tole potovanje, kaj bom jedel. Bojazen se je potrdila s zaužitjem neke ribe in krompirčka na letališču v Amsterdamu, ki mi jev obtičala v želodcu kot kamen. V avionu sem jedel ( kolk se je dalo zaradi neužitnosti ) spil pivo, spil vino in se mi ni nič naredilo. V Santiagu sem se vsega bal, ko sem hodil mim kakšnih Mc Donaldsov ( ali " a la " ) in ko me zapahne un duh prežganega olja, se mi je stomak obračal. Naneslo je pa tako, da sem s neko družbo se zagovoril, kar naenkrat smo se našli v taki restavracijo hitre prehrane, nekaj naročil, pojedel, spil pivo in si mislil, da to noč ne bo spanja. Pa je bilo in sedaj ugotavljam, da lahko jem vse ( no, ja verjetno ni čist res ). Iz tega sledi, da takoj ko pridem nazaj, obiščem zdravnico in je prepričam, da mi tako na recept predpiše enkrat letno potovanje v J. Ameriko............. po moje bi to šlo, ne vem zakaj ne bi.
Včeraj ob desetih zapustil Santiago s avtobusom in prispel v Puerto Mont okrog desetih. Avtobus kot se šika za J. Ameriko, sedeži " kama " ali " semi kama " ( se pravi postelja ali pol postelja ) bolj udobno kot na avionu. Postregli tudi "večerjo" in "zajtrk".
Najprej sem oddal prtljago v garderobo in se počasi odpravim na spehod: najprej da poiščem hostel v katerem imam sobo rezervirano, naj bi bila v bližini avtobusne postaje ( kar tudi je, zračne linije, v hribu kakšnega se niti karpati ne bi sramovali ), pol se počasi odpravim na kosilo, nekje na ribjo tržnico, kjer sem nekaj let nazaj dobro ( in poceni ) jedel. Najdem isto restavracijo, punca odrasla in resno pomaga ( pred enimi petimi leti je bila s svojimi enimi sedamnajstimi leti bolj motnja kot pomoč, skos je mati mogla prepričevat da kaj naredi ), rahlo razočaran s kosilom ( verjetno sem preveč pričakoval ), vrnem se na postajo po prtljago, zakadim se v uni hrib ( saj ni daleč, kaj če mi taxi ), ura je pol treh, pripeklo, vlečem uz uni hrib mojo equipaje ( tako se v špansko govorečim deželam reče umazanim in čistim gatam in majcam zapakiranim v kovčeg ), od mene teče, nikje nobene čikite, da ponudi pomoč resnemu tujemh študentu višjega letnika...................
Puerto Mont pač je znan po tem, da ni počemu ni znan, tukaj ni ničesar, ne za videt ne za počet. Je pa zelo dobro izhodišče za bližnje bolj zanimive kraje: tudi smučane, pa kajak, pa pohodništvo pa plezanje ( komaj čakam
, od tu gre ladja za Puerto Natale, pa sosednji otok Chiloe je oh in sploh, pa neki vulkani.......... jaz pa še nimam načrta, bom še videl. Stvar je pa taka: jaz sem tukaj prišel da se pregrejem in to tudi sem, sedaj če kupim kopalke ( moje so ostale doma na kavču ) in se do konca boravka le kopam in sončim sem tudi zadovoljen.
Sam Pt. Mont je pač kot tipična manjša mesta v J. Ameriki: kolikor se oddaljiš od centra ( no, to velja tudi za večja mesta, pa tudi za druge države in celine ) je vse polno smeti, v manjših mestih pa tudi cuckov ( potepuških ) je malo večje število " na glavo prebivalca ", ustrezno je temu tudi število pasjih kakcev ( čeprav, po mnenju poznavalcev nobeno mesto po številu ( kolićini ) pasjih kakcev ne prekosi Berlina ali Marseilla ).
Bodi dovolj za sedaj
ežoj
in:
pa vedno najdeš tega japonskega turista... skoraj neverjetno 
) in si kupi kopalke 
