23. feb 2014 23:30
Ola, spet jaz,
najprej ena popravka od včeraj: ne reče se " senora del fuego " ampak " fuegito "-
Tukaj je čez dan ( recimo popoldan ) temperatura nekje 30-32 stopinje, čez noč pa pade na cca 15 stopinj, in je prav prijetno za spanje. Nebo je vedro, brez oblačka. Po mestu pa ni videti veliko prosjakov, cuckov pa je kar precej, pasjih kakcev pa niti ni videti ( kdo bi vedel, morda imajo kakšne kultivirane cucke ).
Po pogovoru z nekaterimi tujci, je Čile prav prijetna država za živet, predvsem po pripovedovanju ene brazilke, ki je diplomirala grafički dizajn ( karkoli to bilo ) in sedaj tukaj dela na turistični agenciji ( pozabil vprašati a kot grafični dizajner ). Tudi ena kanadska američanka, dela tukaj kot učiteljica angleščine. Ena punca je avstralka, tam diplomirala komunikacije, predvidevam, da to pomeni da vleče kable za komunikacije, pozabil vprašat a išče delo na postavljanju kablov , v čilu je že nekaj mesecev in misli ostat do maja, eno norveška študentka, 74 leta, pozabil vprašati, a tudi ona išče delo, čeprav se mi zdi da ne............ in vsi oni zelo pohvalijo čile ( čemu tudi jaz moram pritrdit, ker sem za drugi obisk tudi sam izbral Čile. Pozabil sem omenit še enega angleža, ( cca 40 let ), ki potuje po južni ameriki s kolesom že 6 mesecev in tudi čile pohvali ( dveh srbkinj, ki imajo tukaj, ena sina druga hčerko in so tukaj že skoraj en let, čuvajo vnučke in pohvalijo Čile, ne bom niti omenil ).
Iz zgoraj napisanega, se da sklepat, bodisi, da je Čile kot država zelo v redu, bodisi da se na takšnem potovanju sreča veliko zanimivih ljudi, jaz se osebno bolj nagibam drugemu.
Ko se tako potepaš, kot " študent višjega letnika " so seveda tudi nevšečnosti. Zmeraj s sabo vlečeš mape mesta in se poskušaš orientirat. Nekje se v kakšnem parku ustaviš, v senci, izvadiš očala, mapo in poskušaš ugotovit kje si ( ali kam naj bi šel ). Ugotoviš, da je svetloba preslaba, in na mapi nič ne vidiš. Poiščeč boljšo svetlobo, in ugotoviš, da se vse blešči in spet nič ne vidiš. Pol pa mal izbiraš, in najdeš pravo svetlobo, ugotoviš kam moraš it, spakiraš mapo, spakiraš očala, narediš nekaj korakov in ugotoviš, da si pozabil, kaj si nazadnje ugotovil, kam moraš it.................... *ebiga, to je vse treba vzet v zakup.
Nekaj se mi ne ljubi več, sem že utrujen, kot že prej povedano, jutri zvečer odrinem za Puerto Mont in se verjetno ne bom oglasil. Verjetno se spet oglasim pojutrišnjem iz puerto monta.
ežoj