Se gremo potepat?

ežoj  

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

22. avg 2012 22:02

Ah irena ( in rosie ), hvala za pohvale, naj povem še nekaj, ko te fotografije nekaterim tolk gredo v nos: tole pri meni je tipična popotniška ( recimo, reporterska ) fotografija, nič ni ponarejeno, doterane barve, vse je tako kot je v naravi, ko si tam, nobenega nameščanja, nobene poze. Seveda, en Hodalič ( ali Žnidaršič ) bi posneli nekaj čisto drugega, bi čakali na pravo svetlobo, kompozicijo in kaj vem kaj še vse. Meni so te fotografije spomin na čas, ko sem bil tam in upam, da sem ga vsej delno tudi vam približal. 

Rosie, na tebe sem pa jezen! Imaš tako lepe albume, si bila na toliko zanimivih krajih, in o vsem tem nič ne napišeš. Mene vse zanim: kako ste potovali, organizacija, prenočevanje, prehrana, cene.......... ti pa nič, objaviš album in to je to! Pa ni, verjamem, da ne sam za mene, tudi druge bi, verjamem, zanimalo. Jaz se pohvalim, da sem iz vaške knjižnice prebral vse potopise in biografije, me to od nekdaj zanima.

No. če sem omenil biografije: v biografiji van Gogha piše, da so mu neki občinski svetniki naročili sliko na kateri bojo vsi. Zmenili so se za plačilo, nekaj plačali,  ko je bilo treba plačat ostalo, se zataknilo. Najprej, vsi svetniki na sliki niso bili iste velikosti, zaradi perspektive, oni spredaj so bili mal večji od onih bolj zadaj, in slednjim se ni zdelo pravično, da plačajo enako, kot oni spredaj. ( oni so se očitno zmenili, da bodo vsi enako plačali ). Drugo, kar jih je motilo, slikar je v enem ( se mi zdi v desnem spodnjem ) kotu, narisel psa, " zaradi kompozicije", enostavno je mogel tam nekaj narisat, ker mu se zdelo, da nekaj manjka.

Sicer, verjetno je na kulinariki kdo, ki o kompoziciji kaj več ve kot jaz ( s tem ne mislim na tiste genijalce, ki to vedo iz glave, ne da bi prebrali kakšno knjigo ). Gre preprosto za to, da so analizirali slike velikih slikarjev in poskusili ugotovit, zakaj so tako dobre in všečne. Iskali so nekakšna pravila in jih, baje, tudi velikokrat, najdli. Po moje, če to tudi kaj drži, gre predvsem za umetniško fotografijo, ne pa za ( recimo ) popotniško. Veliko se uporablja " zlati rez ", ki se poenostavi na tretjine. Recimo, povlečeš črte ( horizontalno in vertikalno ) od vsakega roba fotografije ( nekateri fotoaparati imajo te črte vgrajene v program ), na presečiščih teh črt, naj bi bili nameščeni " glavni " objekti slike. Ravno tako, naprimer horizont, naj bi bil nekje na tej črti. Potem je " pravilo  o  števiju objektov ( naj bi bilo neparno ), ja, seveda, neki slikaš, in čakaš trenutek, ko bo v kadru pravo število ljudi, pol je pa nekakšna " vodilna " črta, če slikaš pejzaž, in je na njem cesta ( recimo ) pol, naj je postavljena tako, da pogled, ki nehote sledi črti ceste, pride do nekega objekta, oblaka, drevesa..... Če te zanima o kompoziciji je napisano v vski knjigi o fotografiji, verjetno se da tudi veliko izbrskat. To so vse naka ohlapna pravila, in en avtor v neki knjigi ( sedaj se mi ne ljubi iskat ) pravi, ( potem, ko to vse na dolgo in široko razloži ), da so pravzaprav najboljše fotografije, ki ta pravila kršijo ( in nekaj takih fotografij tudi pokaže ).

Uf, jaz se " razpričo ", no, če te zanima, mal prebrskaj, po moje se tega dobi na internetu, ali v kakšni knjigi o fotografiji,  pa se na to ni treba preveč ozirat pri popotniški fotografiji.
 

ežoj

irena66  

član od: 22.4.2009

sporočila: 747

22. avg 2012 23:05

Ežoj,saj sem ti že stokrat povedala da za nas je OK in ne vem kaj se še obremenjuješ.

 

Obremenjuj se na forumu o fotografiranju, tuki na kulinariki je pa vse uredu, vse vidimo kar želimo.

 



irena66

Sporočilo je spremenil(a) irena66 dne 22. 2012 23:24

ežoj  

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

22. avg 2012 23:11

Oh Vendy, Vendy, naturalmente, mi agredecimiento desde el fondo de mi corason. Mies van der Rohe estaba en mi cajon " nikad čuo ". Una vez mas, gracia por la iluminacion ( como va a ser su buen amiga Mygrace contento con esta  espanolas, puede penso ). ( No, naj še prevedem: Ah vendy, kaj boš ti meni govorila, jaz sem za taga Miesa Rohetovog vedel, ko se tebi še sanjalo ni nič o arhitekturi, kaj bi se ti zahvaljeval za razsvetlitev ).

No, Vendy, sam za tebe:

 

in:

in:



ežoj

Sporočilo je spremenil(a) ežoj dne 22. 2012 23:13

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

23. avg 2012 2:59

Ežoj, tako fotke kot potopis sta super . Prav imaš glede popotniške fotografije.  V moj predal elektronske pošte prileti kar precej foto-reportaž o pohodih in potovanjih ljudi, ki svoje posnetke posnamejo zelo premišljeno in jih kasneje še obdelajo in očistijo neželenih elementov. Ampak meni taki posnetki počasi postajajo nezanimivi, ker delujejo preveč nerealno. Saj parkrat jih je lepo pogledat, ampak tudi preveč lepega se prenaješ.

Cila

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

23. avg 2012 7:20

Te lo agradezco de verdad.

Vendelina jr.

ežoj  

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

23. avg 2012 11:13

No, pa grem tole dokončat:

Ogledam si torej tisto rastlino s kvadratnim korenom, izkoristim čas, ko me stopnice peljejo v hrib. Na vrhu stopnic je muzej katalonske umetnosti ( ali nekaj podobnega ) odločim se to pustit za drugič, in grem naprej. Pridem do olimpijskega stadiona:

Zravn se izobražujejo katalonski fiziki:

Xxx

Mal mi je čudno, da ni nikjer videti, da izobražujejo matematike in kemike, pa kaj vem, druga država drugi običaji .

Olimpijski stadion:

In:

Malo naprej pa olimpijski muzej :

Spet mal naprej žičnica za na vrh hriba, kjer je grad in nekakšn vojaški muzej:

Zunaj je videti obetavno: top

Kaže, da se tudi muhere zanimajo za kanone:

Park spodaj:

Tako kot sem povedal: ko jaz pridem, nobeden vojaški muzej ne dela. Kaj pa čem, ura je že velik, navzdol pa ne bom plačal žičnice, grem peš, še zadenem neko bližnjico in sem dol kot bi mignil, plaza Espanja tudi ni daleč. Odločim se, da grem peš tudi do plaza Sants, kjer je avtobusna postaja, saj niti ni daleč. Avtobus gre ob enajstih zvečer, počakam do desetih, vzamem prtljago in se grem pozanimat, a je z avtobusom tako kot mora bit. Vprašam za avtobus za Ljubljano ( ko me čudno gleda, vprašam za Budimpešto ), ona pa traži vozovnico, ji dam, ona pravi, to ni vozovnica, vozovnico mi dajte. Resda, vsi imajo neke vozovnice v barvah, tiskane, moja, s ljubljanska avtobusne postaje, tak ozek košček papirja, sprintan na nekom strojčku za vozovnice. Gor je žig Ljubljanske postaje in žig postaje v Barceloni, ko sem rezerviral datum povratka. Po mojem zatrjevanju, da je to vozovnica, ona gre v eno pisarno, čez nekaj minut se vrne in mi zmagoslavno potrdi: ja je vozovnica in je veljavna. Da mi dve nalepki ( tolk sem potreboval ) za prtljago in pove, da bo avtobus prišel na peron 1.

Avtobus pride, s rumunsko govorečim osebjem. Oddam prtljago, se vsedem na svoj sedež, po nekaj minutah, pride še ena muhera, na sedež zravn. Ugotovimo, da ne zna nič angleško, pa sva bila skos tiho ( no, itak je bila noč, in smo spali, kolikor se je dalo, kajti avtobus se je tudi ponoči eno trikrat ustavil. Zjutraj ugotovim, da babnica zraven govori špansko in bi celo rekel, zelo jasno in čisto, da se je dalo lepo razumet. Je moldavka, gre v Moldavijo po otroke ( 8 in 12 let ), da jih pripelje za začetek šolskega leta.

Tokrat je izbira filmov bila čist drugačna, neke romantične komedije, pa en film ( se mi je zdelo, da je ena verzija treh musketarjev, seveda s romunskimi podnapisi, televizor je bil daleč, ton na tiho in nisem nič slišal. Prikrajšani smo bili ( potniki ) tudi nekaj urni melanholično veseli muziki. Pravzaprav, sem imel druge skrbi. Če se je kaj slišalo čudnega, sem bil že v skrbeh, kajti, na oknu zraven mene je pisalo da« in caz de urgenta« moram »acionati manerul ». Najbolj me je skrbelo, kje bom našel tega manerula, da ga acionatam, seveda, če bo caz urgenta. No, srečom je izpadlo, da ni bilo caz urgenta. Po vstopu v Francijo, se nekje ustavimo, voznik pove, da propravimo dokumenta, policija nas bo prekontrolirala. Izpadlo je, da je bil en policaj in štirje cariniki, nekaj so pregledovali prtljago, ena dva kovčka so tudi odprli ( tukaj je francija, naj se ve ) in nas po desetih minutah pustili naprej. V Ljublano smo prišli eno uro prej kot po voznem redu.

No, tako nekako je to izpadlo, se zahvaljujem za potrpežljivost. Če se še kaj spomnem, morda sestavim en krajši blog.

Pa še nekaj fotografij Barcelone:

in:

in:

zgoraj je videti pristanišče

in:

ežoj

rosie  

član od: 15.9.2007

sporočila: 1141

23. avg 2012 12:16

Ah, ežoj, ne bit jezen name, no.

Veš kaj, jaz nimam najmanjšega pojma o fotografiji. Meni je pomembno samo to, da ujamem trenutek.  Zlati rezi, kompozicija, težišče in kar je še teh stvari, s rem se nisem nikoli ukvarjala in se tudi ne nameravam.

Kar pa se tiče pisanja: imaš prav, res bi alhko kdaj kaj napisala, morda se bom v prihodnje potrudila v tej smeri.

Saj pišem vedno v kakšen zvežčič, potem, ko pridem domov, se mi pa ne zdi primerno in dovolj dobro za objavo.

Hvala ti za tvoje potopise!

rosie

mišzmoke  

član od: 28.8.2010

sporočila: 4551

23. avg 2012 18:31

No, to smo rešli, kam greš pa zdaj?

lp (aja, pa hvala)

mzm

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4746

23. avg 2012 19:39

Na tazaresno morje, bi rekla....da se vsaj naplava in se nadiha, kot se spodobi .

Ognjič

minka2  

član od: 10.6.2009

sporočila: 123

23. avg 2012 22:43

Ja hvala Ežoj. Čudovito je brati tvoje potopise, komaj čakam novega. Tudi fotografije so krasne.

minka2

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti