Se gremo potepat?

3. mar 2014 14:14

Po definicijah mnogih Evropejcev je tudi tole baraka.  

3. mar 2014 14:29

Ne, to je pa lesenjača

lp

3. mar 2014 14:46

Mzm,  a ni lesenjača tudi lesena noga? Jih bova po prstih za . Mene tud prašujejo, če živim v baraki. 

Vsakokrat ko sem v Slo, me prime, da bi pisala en takle potopis. Brez vmesnih političnih, samo opazovanja. 

Vanja

3. mar 2014 16:32

Ne, to pa ne bo držalo. To pa so takoimenovane kolibe. 

Tako kolibo, imela bi tudi jaz. 

4. mar 2014 10:33

ežoj, tvoja profesor de español ti iz todo corazon pošilja hermosas saludos!!!!Sem zvedela, da te zelo admirar! Drž se!!!!

lp

4. mar 2014 12:30

 no, pol pa jamra nekaj okol corazona itd...še dobro, da mu zdrži ves ta razvrat, jaooooo 

5. mar 2014 1:18

Ola, spet jaz,

ma Vanja, kaj se pa ti tudi greš, kot, da nisi od tukaj in ne veš kaj je baraka: objekt od desk, tega dejstva ne spremeni velikost ali celofan ( beri fasadne lesonitne ploščice, ki se vsak let pofarbajo ). Pa, mimgrede, to, o ameriških barakah ni zrastlo na mojem zeljniku, zgodba je postala znana po drugi svetovni vojni, ko so mnogi ameriški vojaki odpeljali evropske neveste v svoje hiše, ki so po evropskih kriterijih barake, vodni rezervoar je bilo treba vsako pomlad očistit crknjenih podgan in ptičev......... no, marsikaj se je verjamem spremenilo. Tvoj potopis po evropi in tvoje videnje evrope bi za veliko nas bilo zelo zanimivo, kar naprej. Glede političnih komentarjev se mi zdi, da nimaš prav zelo redko vmešam politiku. Kakšna pripomba na račun kapitalizma ( pa mimgrede, da je s takim kapitalizmom, kot ga poznamo do sedaj, konec se zavedajo že tudi kapitalistični  teoretiki, edino navijači kapitalizma iz bivših socialističnih držav se ne pustijo prepričat in trajbajo svoje. Moje pripombe na račun kapitalizma je razumeti kot pripombe na račun ekonomije, priznam pa, da to ni spodobno početje, to je brcanje crknjenega konja ( ali vsaj konja na izdisaju )).

Sovaščanka, naša vas je pa res majhna, če srečaš lindo chiko de Barcelona, ki je mimgrede tudi naša profesora de espanjol. Tambien, muchas saludes por la profesora y mis companeras de curso de espanol. Upam, da Mariana bere ( vsaj je obljubila ) in, da bo prenesla pozdrave-

Kot pričakovano, se javljam iz Valparaisa, prispel okrog pol enajstih, krenil iz pt.Monta ob pol osmih, se mi zdi, da se avtobus do Valparaisa ustavil pri vsaki hiši ( normalno vožnja naj bi trajala cca 11 ur. Meni ta dolga potovanja tukaj ne padejo težko, avtobusi so udobni ( cama in semi cama, postelja ali polpostelja ), postregli " večerjo " in " zajtrk ", stranišče je na avtobusu-------------

Valparaiso je pa nekaj res posebnega, po eni strani bolj južnoameriški kot katerokoli južnoameriško mesto, po drugi strani pa ima nek svetovljanski pridih. To ne mislim le jaz, tudi vodič Lonely planet, ga ima za nekaj posebnega. ....................... ah, seveda cucki ( potepuški ) so in ustrezno število mjihovih produktov, vendar mesto je vseen veliko bolj čisto, kot npr. Pt. Mont. Je zgrajen naq (menda ) 42 gričih in mu to skupaj s " asensori ", ki vozijo na te hribčke da poseben pečat. Jaz ne mislim hudiču rep izpulit, tako da se veliko ne bom razmetaval s ogledovanjem tega ali onega, bom se prepustil preprostemu užitku, da sem tukaj. Tale hostel v katerem sem, slovi po dobri kuhinji ( dobro opremljeni kuhinji, ki je uporabljajo gostje ) morda jutar kupim kakšno ribo in je spečem, da vidim tudi te pacifične ribe, danes kupil vino, pivo in sadje, imajo čudovito grozdje in breskve, čudi pa me, da nimajo mango, ki ga je v Santiagu veliko.............. uf, matr, kolk vas je to moglo zanimat, jaz se itak odpravljam spat, sem neki utrujen................

ps:

Ognjič, saj veš, da jaz v J.Ameriko grem, da se mal spočijem id razvratnega življenja in naberem moči za novo sezono..............

5. mar 2014 6:02

Tole o kapitalizmu si pa lepo napisal ežoj! Lepo in resnično, pa če je komu prav ali pa ne.

Ja, kako jer pa kaj država založena s prti, a ? 

Gledano s praktičnega vidika, je  prt  povsem nepotrebna šara in če bo šlo tako lepo kapitalistično  naprej, ne bomo imeli soldov še za menažo, kaj šele za prte. To si ti že prej varčno ugotavljal in spravljal v opub dragičko, in še koga  se spomniš?

Lepo se imej, hvala za čudovita in duhovita,  tudi  poučna opažanja  in srečno hodi!

5. mar 2014 8:45

Komaj čakam opisovanje teh užitkov  v JA stilu. Pri nas je bil včeraj pustni torek, kako je pa s tem tam?

Tudi meni bi bilo zanimivo brat Vanjin potopis po Sloveniji, ker imam večkrat občutek, da misli, da smo tu ene 300 let za leseno žlico. Pa se mi zdi, da vse prehitro capljamo za obljubljenimi deželicami in povzemamo njih učenosti in  (na žalost) tudi barabije.

6. mar 2014 0:18

ola, spet jaz,

kozamurnik, hvala hvala, saj vidiš, da sem ves rdeč od pohval.

Tukaj je precej bolj toplo od Pt. Monta, tudi zjutraj se da shajat brez tople jopice ( puloverja ). opoldan prav fajn pripeče da je nevarno hodit, pa ne zaradi pripeke, ampak zaradi cuckov, ki si vzamejo čas za opoldansko ( popoldansko ) siesto in je treba pazit kod stopiš, da kakšnega cucka ne pohodiš, pa, če sem že pri cuckih, imajo prav luštno sobivanje s lokalnimi mačkami ( ki jih je precej manj ): enostavno ignorirajo eni druge.

Danes kupil za kosilo eno ribo, čeprav mi to ni najpametnejše, kaj sem naredil zadnje čase. Meni se zdi, da je tukaj hrana zelo poceni in se ne splač nič, da bi sam čaral. Se da dobro jest za manj kot 5 evrov, seveda, tudi hitro za več, rekel bi da skoraj enako kosilo. Jaz ravno nisem vsekan na nobl restavracije, pa, upam da sem objektivan, isto kosilo dobiš za trikrat več denarja, s mal več serviet ( papirnih ) in mal več porcelana ( pa te zraven še nihče iz Slo ne vidi v nobl restavraciji ). V Čilu nasploh, tukajv Valparaisu posebej cenijo le dve vrsti rib: prva je merluza ( oslič ) druga je reineta ( barna australis, nikad čuo ). Na ribji tržnici poskušam ( brezuspešno ) prepričat prodajalca, da mi proda polovico tiste reinete, kaj sem hoto, kupim celo ( 3.500 pezet, cca 4,5 €, cca 1 kg ribe popolnoma očiščene, brez kosti, glave, kože......... ). Polovico dam v zmrzovalnik, polovico pa si pripravim za kosilo, skupaj s rižem z grahom................... ah okus, ....... ja, sploh ni podobno govedini niti svinjini ne, pa, če dobro premislim se razlikuje tudi od piščanca, ....... podobna je, skor ne boste verjeli......... ribi .

Danes preživel tudi " neuspešen roparski napad ", cilj je bila moja peder tašna ( matr, pa danes še res ni bilo nič noter, prišlo mi je, da se vrnem nazaj in jim pokažem, kaj bi dobili ( nič ) če bi jim uspelo, noter so bila le očala, načrt valparaisa in lonely planeč vodič za Čile. Bilo je pa tako: zaputim se v star del mesta, peš, ni daleč od hostla, pa še zraven se gibljem vse po nekih ozkih ulicah, saj so ene " bolj čudne " ribarnice, si ogledujem, ljudi zelo malo po cesti.... na enkrat mi pade za vrat en kos mahu, pogledam višje, nič ne vidim, od kod bi padlo. Grem naprej, par sto metrov in mi pade za vrat nekaj vode. En zraven, mi pokaže eno zgradbo, češ, od tam je padlo, nič, grem naprej, pol me en potreplja po rami in mi pokaže na hrbet, češ, da sem umazam, da naj slečem majco. Jaz odmahnem z roko, pol mi le ne da miru, pridem do vogala, pogledam, ni nikogar, se ustavim, peder tašno med noge, klobuk v roke in dam majco čez glavo, pogledam hrbet, le nal mokro od tiste vode, dam majco nazaj čez glavo, nato en prileti in naravnost za peder tašno. Jaz mu je skor iztrgamgam, dam  za hrbet, kobuk v drugi roki, on pa kar odmahne, ćeš kaj se greš, sem ti hotel pomagat in hitro izgine v naslednji ulici. Meni se rahlo noge odsekajo ( menda je to od adrenalina ) pozabim že na cero artiljerija in enako imenovani asensor, kam sem bil namenjen, tam je namreč pomorski muzej ( tako mi je tudi treba, če se zlažem, pa sem rekel, da ne bom iskal nobenih muzejev ), na cesti skoraj ni ljudi, še najbolj je videti, da so ljudje prav v smeri tistega dvigala, torej grem v tej smeri, ugotovim da asensor no funkcionado, meni itak ni do tega ogleda in se vrnem nazaj, v hostel, pripravljat kosilo ( seveda kupim še riž in olje, sol, moko........ *ebiga, bedarija, kaj pa čem ).

V hostlu spoznam štiri angležinje, ravno končale srednjo šolo in gredo na univerzo, pa letos mal potujejo. Meni so se zdele čudne, ker so med sabo govorile angleško, pa se mi je zdelo, po izgovorjavi, da niso angležinje, si mislim morda so iz različnih držav. Ogovorim jih po šansko ( ma, mi mladi se zmerraj sporazumemo ), češ odkod so angleško govoreče punce. Izkaže se, kot pri angleščini, da se je veliko lažje sporazumeti po špansko s nekomur, komur španščina ni materin jezik, kot s domačinom.

Uf, grem še eno pivo odpret, vina več ne smem, počasi se bom poslovil ( beri: ne ljubi se mu več ).