Se gremo potepat?

23. feb 2014 23:30

Ola, spet jaz,

najprej ena popravka od včeraj: ne reče se " senora del fuego " ampak  " fuegito "-

Tukaj je čez dan ( recimo popoldan ) temperatura nekje 30-32 stopinje, čez noč pa pade na cca 15 stopinj, in je prav prijetno za spanje. Nebo je vedro, brez oblačka. Po mestu pa ni videti veliko prosjakov, cuckov pa je kar precej, pasjih kakcev pa niti ni videti ( kdo bi vedel, morda imajo kakšne kultivirane cucke ).

Po pogovoru z nekaterimi tujci, je Čile prav prijetna država za živet, predvsem po pripovedovanju ene brazilke, ki je diplomirala grafički dizajn ( karkoli to bilo ) in sedaj tukaj dela na turistični agenciji ( pozabil vprašati a kot grafični dizajner ). Tudi ena kanadska američanka, dela tukaj kot učiteljica angleščine. Ena punca je avstralka, tam diplomirala komunikacije, predvidevam, da to pomeni da vleče kable za komunikacije, pozabil vprašat a išče delo na postavljanju kablov , v čilu je že nekaj mesecev in misli ostat do maja, eno norveška študentka, 74 leta, pozabil vprašati, a tudi ona išče delo, čeprav se mi zdi da ne............ in vsi oni zelo pohvalijo čile ( čemu tudi jaz moram pritrdit, ker sem za drugi obisk tudi sam izbral Čile. Pozabil sem omenit še enega angleža, ( cca 40 let ), ki potuje po južni ameriki s kolesom že 6 mesecev in tudi čile pohvali ( dveh srbkinj, ki imajo tukaj, ena sina druga hčerko in so tukaj že skoraj en let, čuvajo vnučke in pohvalijo Čile, ne bom niti omenil ).

Iz zgoraj napisanega, se da sklepat, bodisi, da je Čile kot država zelo v redu, bodisi da se na takšnem potovanju sreča veliko zanimivih ljudi, jaz se osebno bolj nagibam drugemu.

Ko se tako potepaš, kot " študent višjega letnika " so seveda tudi nevšečnosti. Zmeraj s sabo vlečeš mape mesta in se poskušaš orientirat. Nekje se v kakšnem parku ustaviš, v senci, izvadiš očala, mapo in poskušaš ugotovit kje si ( ali kam naj bi šel ). Ugotoviš, da je svetloba preslaba, in na mapi nič ne vidiš. Poiščeč boljšo svetlobo, in ugotoviš, da se vse blešči in spet nič ne vidiš. Pol pa mal izbiraš, in najdeš pravo svetlobo, ugotoviš kam moraš it, spakiraš mapo, spakiraš očala, narediš nekaj korakov in ugotoviš, da si pozabil, kaj si nazadnje ugotovil, kam moraš it.................... *ebiga, to je vse treba vzet v zakup.

Nekaj se mi ne ljubi več, sem že utrujen, kot že prej povedano, jutri zvečer odrinem za Puerto Mont in se verjetno ne bom oglasil. Verjetno se spet oglasim pojutrišnjem iz puerto monta.

23. feb 2014 23:51

Uf, uf, skor da pozabim:

kjerga že tole zanima?

Glede japonskeg turista, slabo kaže, bom videl če ga kje pozneje srečam. Glede šavja, ki naj bi vsaj bilo videti  avtohtono tukaj tudi slabo kaže, kajti, tukaj je vse umetno, vse se zaliva, verjetno bo kaj videti pozneje v Pt. montu, ki je manjši kraj, in si hitro na periferiji, tam bi se verjetno kaj našlo, pa tudi, morda odrinem v kakšne hribe, če ne bodo prav visoko.

24. feb 2014 6:44

,  ukradli so nam ežoja!

lp

24. feb 2014 7:49

Joj kakšne lepe slikice.

24. feb 2014 9:39

A potem naj to razumemo, da si šel na poletne priprave za poletni pohod na Triglav, al kaj???

Ma po moje so nam res enega drugega ežoja podtaknili za trenutek, da je tisti zadnji stavek napisal 

24. feb 2014 22:17

Kako sem se sladko nasmejala...         

Ko se tako potepaš, kot " študent višjega letnika " so seveda tudi nevšečnosti. Zmeraj s sabo vlečeš mape mesta in se poskušaš orientirat. Nekje se v kakšnem parku ustaviš, v senci, izvadiš očala, mapo in poskušaš ugotovit kje si ( ali kam naj bi šel ). Ugotoviš, da je svetloba preslaba, in na mapi nič ne vidiš. Poiščeč boljšo svetlobo, in ugotoviš, da se vse blešči in spet nič ne vidiš. Pol pa mal izbiraš, in najdeš pravo svetlobo, ugotoviš kam moraš it, spakiraš mapo, spakiraš očala, narediš nekaj korakov in ugotoviš, da si pozabil, kaj si nazadnje ugotovil, kam moraš it.................... *ebiga, to je vse treba vzet v zakup.

Nekaj se mi ne ljubi več, sem že utrujen, kot že prej povedano, jutri zvečer odrinem za Puerto Mont in se verjetno ne bom oglasil. Verjetno se spet oglasim pojutrišnjem iz puerto monta.

Dober pregovor je: "Ne znam dal sam došo il sam pošo!"

Pozdravček in srečno, Ežoj.

25. feb 2014 8:20

Ežoj, spet uživamo ob tvojem branju Tudi ti uživaj in pazi na hrano

25. feb 2014 23:24

Ko hodiš, mal se spomneš kulinarike, pa kaj binapisal, da ima rep in glavo, kao mal koncepta, pol odpreš temo in vidiš ursulin post in se cel koncept sesuje, in pol napišem nekaj desetega.

 Kot verjetno veste, jaz imam ( pa niti ne točno določene ) diete za lepoto, predvsem notranju, naj bi skrbel za lepoto srca, pa jeter, pa želodca in za sčadkost mojega telesa. Zadnje čase so se mi vse teorije podrle, najbolj mi je pasalo kaj testeninskega ( burek, sirov ), pa jogurt, vse drugo mi ponavadi obtiči v želodcu in zaradi tega me je rahlo skrbelo tole potovanje, kaj bom jedel. Bojazen se je potrdila s zaužitjem neke ribe in krompirčka na letališču v Amsterdamu, ki mi jev obtičala v želodcu kot kamen. V avionu sem jedel ( kolk se je dalo zaradi neužitnosti ) spil pivo, spil vino in se mi ni nič naredilo. V Santiagu sem se vsega bal, ko sem hodil mim kakšnih Mc Donaldsov ( ali " a la " ) in ko me zapahne un duh prežganega olja, se mi je stomak obračal. Naneslo je pa tako, da sem s neko družbo se zagovoril, kar naenkrat smo se našli v taki restavracijo hitre prehrane, nekaj naročil, pojedel, spil pivo in si mislil, da to noč ne bo spanja. Pa je bilo in sedaj ugotavljam, da lahko jem vse ( no, ja verjetno ni čist res ). Iz tega sledi, da takoj ko pridem nazaj, obiščem zdravnico in je prepričam, da mi tako na recept predpiše enkrat letno potovanje v J. Ameriko............. po moje bi to šlo, ne vem zakaj ne bi.

Včeraj ob desetih zapustil Santiago s avtobusom in prispel v Puerto Mont okrog desetih. Avtobus kot se šika za J. Ameriko, sedeži " kama " ali " semi kama " ( se pravi postelja ali pol postelja ) bolj udobno kot na avionu. Postregli tudi "večerjo" in "zajtrk".

Najprej sem oddal prtljago v garderobo in se  počasi odpravim na spehod: najprej da poiščem hostel v katerem imam sobo rezervirano, naj bi bila v bližini avtobusne postaje ( kar tudi je, zračne linije, v hribu kakšnega se niti karpati ne bi sramovali ), pol se počasi odpravim na kosilo, nekje na ribjo tržnico, kjer sem nekaj let nazaj dobro ( in poceni ) jedel. Najdem isto restavracijo, punca odrasla in resno pomaga ( pred enimi petimi leti je bila s svojimi enimi sedamnajstimi leti bolj motnja kot pomoč, skos je mati mogla prepričevat da kaj naredi ), rahlo razočaran s kosilom ( verjetno sem preveč pričakoval ), vrnem se na postajo po prtljago, zakadim se v uni hrib ( saj ni daleč, kaj če mi taxi ), ura je pol treh, pripeklo, vlečem uz uni hrib mojo equipaje ( tako se v špansko govorečim deželam reče umazanim in čistim gatam in majcam zapakiranim v kovčeg ), od mene teče, nikje nobene čikite, da ponudi pomoč resnemu tujemh študentu višjega letnika...................

Puerto Mont pač je znan po tem, da ni počemu ni znan, tukaj ni ničesar, ne za videt ne za počet. Je pa zelo dobro izhodišče za bližnje bolj zanimive kraje: tudi smučane, pa kajak, pa pohodništvo pa plezanje ( komaj čakam, od tu gre ladja za Puerto Natale, pa sosednji otok Chiloe je oh in sploh, pa neki vulkani.......... jaz pa še nimam načrta, bom še videl. Stvar je pa taka: jaz sem tukaj prišel da se pregrejem in to tudi sem, sedaj če kupim kopalke ( moje so ostale doma na kavču ) in se do konca boravka le kopam in sončim sem tudi zadovoljen.

Sam Pt. Mont je pač kot tipična manjša mesta v J. Ameriki: kolikor se oddaljiš od centra ( no, to velja tudi za večja mesta, pa tudi za druge države in celine ) je vse polno smeti, v manjših mestih pa tudi cuckov ( potepuških ) je malo večje število " na glavo prebivalca ", ustrezno je temu tudi število pasjih kakcev ( čeprav, po mnenju poznavalcev nobeno mesto po številu ( kolićini ) pasjih kakcev ne prekosi Berlina ali Marseilla ).

Bodi dovolj za sedaj

26. feb 2014 0:05

Evo še nekaj foto utrinkov:

zgoraj lama, za fotografiranje s otroci, temu spodaj rečejo funicular ( pojma nimam zakaj, temu v Valparaisu rečejo " asensor ")

spodaj:  big brader ( pardon: varnostnik ) vas gleda

trg Valdivia:

Na spodnji sliki mi je uspelo poslikat ozonsko luknjo ( na mostu čez reko Mapuchu ki gre skozi santiago. To sicer nisem čist ziher, vendar, kaj če bit drugega?vvvvvvvvvvvvvv

26. feb 2014 0:14

uf, še par utrinkov:

Iščete delo on ste prikupna senorita ( no, resnici na ljubo oglasov, da iščejo prodajalke je precej ):

za poznavalce španščine: kaj prodajajo v tolabarteriji ( jaz sem rabil več kot eno leto, da to ugotovim, pa sem bil v trgovini in sedaj, ko sem je videl znova sem se spomnil )

pa. da ne pozabim, ne vem čw je avtohtono, prvo raste v neki betonski razpoki, drugo je v parku, posajeno:

in:

po listju sodeč nič od tega ni litle fire!