29. jul 2011 9:43
kaj pa čem, sem mislila biti tiho, pa stvar postaja zabavna. Ob vikendih pogosto kuham za 6-8 ljudi, med tednom pa samo zase, tako da približno vem, o čem teče beseda. Jasno, da zase nikoli ne pečem telečje krače, ampak tudi za 8 ljudi ne vrtim vola na ražnju, tako da tudi v prispodobah raje ne bi pretiravali, OK zzak? In če izgubiš pregled v zmrzovalniku, potem pač nisi za ta svet (saj lahko na škatle in vrečke napišeš, kaj je v njih - lahko si pa urediš tudi računalniško evidenco, zna biti prav zabavno).
Torej, draga gospodična Čuk,
če si znala kuhati za družino, znaš seveda kuhati tudi zase. Žal se število umazanih posod ne manjša sorazmerno s številom jedcev, ampak kdo je pa rekel, da je vse v življenju pravično???? Se popolnoma strinjam s tistimi, ki so napisali, da je kuhanje za enega predvsem stvar motivacije, ker te pri tem tu in tam pač obhajajo misli, da en krompirček lupit se pa res ne splača, pa mazati posodo za prežganje iz čajne žličke moke tudi ne gre, pa lepo prosim, kdo bo pa kuhal kompot iz enega jabolka .... tisti, ki ga bo hotel jesti!!!!! Po drugi strani pa - zakaj, misliš, se je tako krasno prijela tema "kaj jutri za kosilo"? Ker tudi, če kuhaš za celo družino, vsake toliko pri najboljši volji več ne veš, kaj postaviti na mizo, sploh če moraš nahraniti četico izbirčnih razvajencev. Torej nič jamranja: če se ti ljubi, si kuhaj, če ne, pa pojdi v menzo. Sicer pa s hrano veliko preveč kompliciramo, sploh ni potrebe, da imaš vsak dan opoldne in zvečer tri rihte na mizi. Ko te prime, si privošči vse od predjedi in juhe do sladice, sira in konjaka, ko se ti ne da, si pa zmešaj čokolino (razen, če "se ti ne da" vsak dan - potem je menza ali vaška gostilna vseeno boljša varianta, ampak tega se pri tebi zanesljivo ni bati). Drugo so pa tako ali tako že vse povedali: primerna posoda, dovolj velik zmrzovalnik pa malo več organizacijskih sposobnosti, kot ti jih priznava zzak, pa se prav krasno živi. Pa uživaj v tem, da lahko imaš vedno na mizi to, kar imaš rada, da ti nihče ne teži, da je čebula predebelo narezana, da so svaljki od paradajzove lupine v juhi, kosi krompirja v pireju, pa že spet so rozine v štrudlu.... saj poznaš.
Če ne gre drugače, obstaja tudi kuharska knjiga Kuhanje za eno osebo (ali nekaj podobnega, malo pobrskaj po knjižnici).
Zamrzneš lahko zelo veliko stvari, od juh do sladic. Recimo goveja juha se super obnese. Veliko jedi lahko zamrzneš pripravljenih napol - recimo polnjene paprike, sarme, cmoke, svaljke, štruklje itd. Tudi kruh in sir se dobro obneseta, zamrzneš lahko maslo in stepeno smetano..... Pazi pa pri začimbah - marsikatera aromatična zelišča po odmrzovanju spremenijo vonj in aromo, recimo majaron rad malo pogreni. Zato omake in golaže raje začini potem, ko jih odmrzneš. Ampak tega se naučiš sproti (recimo, da se domače jetrne pastete ne zamrzuje). Marsikaj se da napol pripravljenega tudi kupiti, če ti je ravno do pečenke, jo lahko kupiš na dekagrame pri katerem od boljših sosedov in še vročo prineseš domov, sama se pa malo zabavaš s prilogami in solatami. Odkar obstajajo hladilniki, pač ni problem, če eno zeljno glavo ali cvetačo po malem režeš cel teden.
Od posode toplo priporočam vok - imajo jih vseh velikosti in je idealen za pripravo manjših količin česarkoli. Zelo veliko uporabljam tudi litoželezno kozico - so drage, ampak neuničljive, na voljo v vseh velikostih in oblikah in idealne za dušenje (segreješ, stvari prepražiš, pokriješ, izklopiš ploščo in se bo lepo počasi zdušilo do konca, prime se pa čisto nič, če je le dno dovolj debelo). Priporočam neemajlirano, ki nima plastičnih ročajev, da jo lahko daš v pečico. Zelo veliko uporabljam tudi parni kuhalnik, kjer v eni rundi brez kompliciranja pripraviš celo kosilo. Ne potrebuješ kuhinjskega robota, pač pa dovolj močan ročni mešalnik z več nastavki - glede tega so dandanes naše trgovine prava Indija Koromandija.
Problem pekačev rešujem s kozicami. Torta premera 15 cm zgleda čisto OK, pa tudi pri izrezovanju in zgibanju peki papirja se zelo hitro zverziraš. In - ne, ni problem speči biskvita iz enega jajca in lepo okrasiti mini torte, če ti je seveda kaj do tega.
Nič pa ne bo šlo, če nimaš veselja za kuhanje in volje do eksperimentiranja, pa če ne premoreš trohice humorja, da bi znala v vsaki situaciji poiskati nekaj zabavnega. Ker ena in ista stvar je pač za enega izziv, drugi je sploh ne opazi, za tretjega je pa muka - pa naj gre za kuhanje, plezanje na goro, obisk avtomehanika ali kar koli pač že.
Dober tek!
Sonja