Hramba popečenih bučk

21. jul 2011 20:29

Zelo odvisno od sorte bučk. Hokaido, recimo, niso vodene.

21. jul 2011 20:48

rimljanka

Ja,vidiš,tega pa nisem vedela.Znaš pa marsikaj.Ko smo že pri bučkah-moj mož je dobil eno bučko plezalko,ki gre levo in desno in ima rumene plodove.Okrogle oblike,ki se malo podaljša in stanjša.Mogoče veš,kakšne sorte je?

21. jul 2011 21:36

Rimljanka, pa se hokaido tudi panira? Sem jo enkrat jedla pečeno v pečici in takšnih želodčnih težav v življenju še nisem imela, tako da same se prav bojim poskusit-pojma nimam, kaj bi lahko bilo narobe, morda sem jo samo jedla kot hokaido, pa je bila kakšna druga-skratka, slabe izkušnje takrat.

Andreja, morda bi lahko priložila sliko? Buč je okoli tristo vrst, če se ne motim...

21. jul 2011 21:45

Hokaido, mlade, ko so še svetle in bleščeče, so imenitne popečene na oljčnem olju in tudi panirane. Za moj okus mnogo boljše od obilčajnih cuket, ki so dosti bolj vodene.

Pa si prepričana, da je pri tvoji slabosti imela hokaido buča sploh kaj zraven?

21. jul 2011 21:47

terakota

Se bom potrudila-saj slikat znam,ha,ha,ha .Da pa bo slika na ekranu,bom morala počakati na hčer.Sem še vedno odvisna od nje.

21. jul 2011 22:02

Andreja: Drugače jo lahko naložiš (sliko) preko shrani.si. Greš an stran, klikneš naloži in jo poiščeš shranjeno na svojem računalniku, klikneš še dodatne možnosti in izbereš tam okoli 600mb ali malo manj in izbereš shrani. Kodo za forum pa potem samo skopiraš sem in je.

Rimljanka: se bojim, da je bila kriva buča, zelo hitro po zaužitju so se pojavili zelo močni prebavni krči. Je pa čisto možno, da sem jedla kakšno drugo bučo. Defenitivno poskusim tudi letos. Khmmm, z majhnim koščkom

p.s. prvi štirje kozarci samo popečenih bučk in takih naloženih v kozarec brez vsega se ravno ohlajajo v pečici. Sem delala brez začimb, samo solila sem in jih porabiš kar nekaj za 3/4 kozarca, mi je pa blazno všeč ta način. Mislim, da bom tako poskusila napraviti tudi s svežimi nakockanimi, za omake ter juhe.

terakota

24. jul 2011 18:51

A je katera že pasterilizirala stročji fižol. V knjigi piše, da moraš postopek po parih dneh ponoviti.

Se je vam držal po prvi pasterilizaciji.

24. jul 2011 20:50

Zakaj bi se moral ponoviti? Kaj so fižolovi mikrobi nekaj posebnega, da rabijo dvojno pozornost? 

Enkrat sem pasteriziral v slanici za mineštre, ker mi je zmanjkovalo prostora v skrinji in seveda se je obdržal. Zakaj se pa nebi? Kaj v tej knjigi tudi to kaj argumentirajo ali je samo pravilo kot pravilo, da ni preveč enostavno in je tako bolj 'strokovno'.

Ima še kdo občutek, da bi morali nekaterim prepovedat pisanje knjig?

24. jul 2011 21:16

Pa je neka logika. V fižolu, sploh, če je že malo zrnat, je precej več beljakovin kot kje drugje. In to bi lahko bil razlog. Ne vem, če bi lahko avtorje, kot so Andreja Grum, recimo, kar tako z zamahom roke zavrnili. No, meni se že zdi, da ne.

Dvojna pasterizacija prepreči, da bi se bakterije, ki bi v obliki spor preživele prvo pasterizacijo, pa bi se kasneje aktivirale, razmnožile in pokvarile shranek.

Vsaka mikrobiološka knjiga v poglavju o uničevanju mikrobov piše (tudi) o tem.

Vsi shranki, ki imajo nezanemarljivo količino beljakovin, so potencialno bolj nevarni, če pride do kvarjenja kot oni, ki jih nimajo. Najbrž je vmes tudi možnost prisotnosti klostridija, ki izloča botulin.

Pri bakterijah malček previdnosti vseeno ni odveč.

24. jul 2011 21:43

E vidiš, na spore pa nisem nikoli pomislil - hvala Rimljanka! Vendar so verjetno problem povsod. Vsaj v tistih primerih, kjer je prenizka koncentracija soli ali sladkorja, da bi to delovalo kot konzervans. A ta logika stoji trdno?