Sočna in ukusna hrana brez maščob za diabetike, ki imajo holestorol

Pozdravljeni!

Moj ati je pred kratkim od zdravnika izvedel, da ima preveč holestorola ter sladkorja in class='poudarjeno'>n da se mora zato omejiti pri maščobah in class='poudarjeno'>n sladkorju. Prej je jedel klobase pa ocvirke, v glavnem več je bilo v hrani maščob, bolj mu je šla v slast. Zdaj je pa ves žalosten class='poudarjeno'>n, ko mu prepovedujemo njegove najljubše jedi. Zanimalo me je, če ima kdo kakšno idejo, kako bi lahko rešili njegovo situacijo. A kdo ve za kakšen class='poudarjeno'>n recept ali pa dva, po katerem bi se dalo pripraviti hrano z minimalno maščob, ki bi šla v slast nekomu, ki ima zelo rad maščobe.

Najlepša hvala za odgovore!

metu

Temo je spremenil(a) metu dne 5. jul 2011 22:36

Temo je spremenil(a) metu dne 5. jul 2011 22:37

Temo je spremenil(a) metu dne 5. jul 2011 22:37

2. jul 2011 8:27

Tudi pri naši hiši imamo enake težave. Vendar v tem primeru bo težko kuhati tako, da bo "volk sit in koza cela".

Skoraj ne uporabljamo več svinjskega mesa razen kakšnega res pustega dela, nobenega "pohanja", nobenih pečenk. Če že pečemo potem na peki papirju (brez maščob). Vsi mlečni izdelk imajo lahko le 1,6 ali manj maščobe, olje oljčno ali repično in tudi bučno za solate. Moka polnozrnata, sladkor fruktoza ali tabletke.Kuhamo pa veliko jedi na žlico. Sedaj ko je na vrtu veliko zelenjave, je to lahko. Težko je, če si celo življenje navajen krepke slovenske hrane, toda, če ima ati željo po zdravi starosti, bo moral sprejeti dejstvo, da z leti pridejo tudi razne omejitve. Lahko pa se veliko giblje; sprehaja, pleše, igra z otroki ali pa dela, če to rad počne.

Lep pozdrav in veliko zdravih let.

2. jul 2011 15:29

Draga Metu, tvoj ati mora izbrati med "imeti rad maščobe" in zdravjem oz. dobrim počutjem. Ko mu bo to čisto jasno, da oboje ne gre skupaj, bo lažje pripravljati manj mastno hrano. Jaz razumem, da je nekaj čudovitega najesti se nečesa, kar imaš rad. Ne morem pa razumeti, da mi taista hrana škodi, pa bi vseeno še kar naprej živela enako. Če mu je kaj do zdravja, potem bo pot do zdrave hrane kratka. Če pa mu je vseeno, mu pa tudi ti, drago dekle ne moreš pomagati, pa če bi še tako rada. Vsak je svojega telesa gospodar.

Vso srečo ti želim, tvojemu atiju pa tudi!

2. jul 2011 16:08

Se popolnoma strinjam z naor.

2. jul 2011 19:17

Človek dobi občutek, da je odrekanje in z njim povezano trpljenje glvni vir zdravja!

Maščobo se lahko pri kuhanju prikrije ali izpostavi. Za tvojega očeta pridejo v poštev stare finte iz časov, ko je bila maščpba še dragocena. Tipičen primer je pražen krompir po klasičnem receptu - kuhan in potem pražen. Če ga daš pražit še toplega, bo pil maščobo in izpadel pust. Če ga prej pustiš pohladit, ne bo pil maščobo in bo z minimalno količino izpadel masten. Take jedi, ki se jih zdaj spomnim, so še žličniki in laška polenta.

2. jul 2011 22:50

Ne, ni trpljenje in odrekanje vir zdravja. Disciplina pa. Tako kot je disciplina izvrstna podlaga za še marsikaj v življenju.

Vendelina jr.

3. jul 2011 7:57

Poznate tistega, ko je pacitent vprašal zdravnika, če bo ob predpisani dieti živel 100 let? Odgovor zdravnika je bil: »Ne, ne boš, zdelo se ti pa bo«.

Nič ne pišeš, ali sta obe vrednosti le rahlo povišani, ali že krepko čez mejo. Poleg tega tudi zdravniki sami ugotavljajo, da holesterol v večini primerov s prehrano lahko le minimalno uravnavamo. Za znižanje sladkorja je pa najboljše miganje, miganje in še enkrat  miganje.

Dobro vem, kako izgleda »spreobračanje« atijev in dedkov in si predstavljam, da drastična sprememba ne bo prišla v poštev.

Sergej C je dal dober nasvet. Dopolnila bi še, da vsepovsod počasi zmanjšujte maščobo,svinjino nadomeščajte s perutnino (namesto kranjskih so zelo dobre tudi puranje pečenice oz. klobasice za žar), Ocvirkom dodajte žlico ali dve vode, delujejo bolj izdatno in jih omejite le na jedi, ki brez njih nimajo pravega okusa (žganci, polenta ...).  Če jeste za isto mizo bo to dobrodošlo tudi za vse ostale. Juham poberite vso maščobo, se pri okusu čisto nič ne pozna, oziroma so še boljše, Pa veliko česna v prehrani, dokazano znižuje holesterol. In veliko zelenjave ob obrokih. Pred časom sem imela v rokah knjižico, Shujšajte s hrano ali nekaj podobnega, kjer so bila opisana zelišča, ki ob pravilni kombinaciji obrokov zmanjšujejo negativen vpliv maščob. Počasi se bo navadil in niti ne bo pogrešal prejšnje kuhinje.

Pohanje, kranjske in podobno naj bodo pa le za največje praznike, če si jih bo močno, močno zaželel.

Uspešno naprej!

3. jul 2011 9:08

Najlepša hvala vsem za odgovore. Ja, se kar strinjam, da bo "težko volk sit in koza cela". Bomo poskusili s predlaganimi triki. Počasi bo res šlo. Sladkorja ima drugače 10, za holestorol pa nisem čisto prepričana, ima ga pa več kot mami, ki so ji ga namerili 6,4. Tudi ona se bo morala malo paziti pri hrani. Česen da znižuje holestorol. To moramo pa tudi poskusiti.

Še enkrat hvala za vaše nasvete!

metu

3. jul 2011 16:11

Pozdravljena!

Naroči si knjigo South beach dieto in če ati nima problemov z  težo, lahko kuhaš kaj iz 3. faze, če ne pa začneš z 1. fazo. Tam so res recepti, ki bi mu ugajali.

3. jul 2011 18:53

Občutljivim odsvetujem branje tegale:

Konec koncev, vsak je svojega telesa gospodar in lahko z njim počne, karkoli  pač počne, pa magari ga prezgodaj uniči. Pa magari se vsem zdi to ne-posebej-pametno. Ker tudi ni posebej pametno.

Tudi to, če bo kdo salamensko pazil na prehrano, zdravje itd...še ni zadostno zagotovilo, da bo imel kvalitetno življenje. Poznam ljudi, ki salamensko pazijo, ki precej razlagajo, kaj je prav in kaj ne, ki pijejo vodo iz posebnih  kozarcev, pa naročajo te in one kalčke in alge in kar je še tega in s to svojo vnemo obupno davijo okolico. Biološko so na kratki rok zdravi, bi pa težko rekla, če so notranje pomirjeni.

Ker, za božjo voljo, hrana pa res ni vse. Pa a se ne vrti preveč življenja okoli hrane? Pred kratkim je bil tule nek post, ki je šel takole: jaz imam pa diabetes in mi je tako hudo, ker ne morem pojesti nič sladkega, a poznate kak recept, da bi lahko pojedla kaj sladkega.... In sem odgovorila tisti, ki je to vprašala, da je to, kakšna revica da je, ker ne more pojesti nič sladkega, totalno irelevantno. In da bo to, če ne prej razumela, ko se bo telo treslo od krčev hipoglikemičnega šoka, ko ji bo prihajala pena na usta in ko jo bo hudičevo strah, če bo ta napad preživela. In da bo potem na intenzivni negi zelo razmišljala o tem, kaj so prioritete v življenju in sladkarije to niso. Po nekaj odzivih se je javil tudi kolega, ki je povedal, da ima diabetes in je potrdil, da so prioritete in problemi drugje.

In podoben štos je tudi s holesterolom. Ljudje, če vam zdravniški pregled pokaže, da imate previsoke vrednosti česa, potem ste dobili tisto, čemur se v šolskem žargonu reče: Opomin pred izključitvijo.  Telo vas opominja, da ga z navadami, kot jih imate, s pospeškom uničujete in da se telo takole ne bo šlo. Ampak, če se telo ne bo šlo, potem boste v tem življenju s  končali prej, kot vam je genetika namenila, da ste tule. Ni popravca.  Saj lahko verjamete v kakšna druga stanja in druge življenjske faze, ampak v tej materialnosti si zadevo skrajšujete. Saj lahko zamahnete z roko v smislu, pa kaj, nek prekršek si pa ja lahko privoščim..... Lahko, ampak v svoj minus. Dobesedno. Odštevati si dneve svojega življenja. Medtem ko se eni borijo za to, da bi živeli še en dan, si drugi zaradi svoje malomarnosti odštevajo dneve. Saj lahko zamahnete z roko in si mislite, da raje vsak dan z obilno žlico, kot pa s polovično, ker da tisto s polovično je pa dolgočasno.  Ni frke, s polno žlico in to dvojno bo zgodbe prej konec. A poznate kakšnega zelo debelega stoletnika? Ne. Ker ga ni. Tudi med devetdesetletniki ni zelo veliko obilnih  in med osemdesetletniki prav tako ne. A je bilo razumljivo? Saj lahko zamahnete z roko in se sklicujete na nekoga, ki prav tako z guštom je, pa nima težav - hja, če jih on/a nima to še ne pomeni, da bo pri vas enako. Ne bo.  Saj lahko tudi zanikate, da imajo "itak vsi povečani holesterol"...."saj to ni nič takega", ampak to preprosto ni res. Nimajo vsi povečanega holesterola. Tisti, ki pa ga imajo, se slejkoprej soočijo s posledicami. Povišan holesterol, povišan pritisk....pa si lepo v tretjem življenskem obdobju večino časa po špitalih in vse ti je odveč in počasi postane že pot v trgovino naporna. Medtem pa tvoja generacija, ki je malo bolj pazila na zdravje, uživa življenje z več prostega časa in manj stresi. Povišan holesterol v poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih pomeni hudičevo nekvalitetno življenje v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih.  In kdor pri poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih nima toliko pameti, da bi si želel imeti kvalitetno življenje čez dvajset let, pač ni ukapiral bistvenih življenjskih stvari. Kdor pri poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih v resnici misli, da je največja težava v tem, "kaj bom pa sedaj jedel/a" bo svojo zmoto hitro in precej drago plačal. Življenje ima za vsakogar pripravljene lekcije, ki se jih je treba naučiti in če ne gre na lep način, se da pa tudi s kakšnim infarktom in kar je še tega. Malo si oglejte  kakšno internistično kliniko, tam je veliko ljudi, ki sedaj vedo mnogo več, kot pa so vedeli pred leti. Po takem šusu večina ljudi razume lekcije.

3. jul 2011 20:07

Ko se v družini "zgodi" takšna diagnoza, je najprej treba poskrbeti za ustrezno znanje. Naravnost presenetljivo je, kako ljudje načeloma malo vedo o zdravi prehrani, vplivu sestavin hrane, prebavi....in celo o tem kaj preveč holesterola, maščob in sladkorja v krvi sploh pomeni. Zmerjat in razlagat kako se ne sme "nikoli več" in v "nobeni situaciji"...spravi neosveščenega človeka v pravo paniko, ki je skoraj vedno neproduktivna.

Danes se na trgu dobi kup knjig na temo diabetesa in holesterola. Je treba kaj prebrati in vprašati zdravnika. Diagnoza ni fletna, ne pomeni pa stradanja in puste hrane.

Na kratko - za začetek ni toliko pomembno kako zakamuflirat zdravo hrano, da bo gurmanu še vedno všeč in iskati delicije za njegov užitek. Najprej rabi izobraževanje o svojem stanju in možnih posledicah. Ko mu bo jasno to, bo vse ostalo lažje.  Mi smo tako naredili ob očetovi diagnozi in po tednu dni je bil pripravljen na totalne spremembe prehrane. Priključila se mu je tudi vsa družina, saj je primerno prehranjevanje ob teh diagnozah zdravo za vse.