Homogenizirano mleko

13. jun 2011 11:48

Mene tudi zanima, kako oz. v kakšnem mediju je bila merjena stopnja preživetja bakterij.

 

Robida - kaj pomeni, da  "je dejstvo, da je negativen vpliv homogenizacije močno podcenjen"? Kako? podcenjen? Vpliv na kaj? 

Da "mlečna maščoba" ni samo mast kar tako, je dejstvo (ker je bilo dokazano in je mogoče kadar koli v različnih okoliščinah ta dokaz s kemijsko analizo ponoviti, da se v "mlečni maščobi" skriva zelo veliko različnih spojin - zato lahko govorimo o dejstvu). Stvar s fosfolipidnimi ovojnicami je nejasna - če govoriš o ovojnici, verjetno misliš na celične membrane - ali ovojnice česa drugega? Česa? V kakšni povezavi? Če gre za celice - gre za tiste, ki so v tako ali drugače pristne v mleku, ali celice tistega, ki ga pije?

Jasno odgovoriti se da na jasno vprašanje. Seveda pa na vsa vprašanja še dolgo časa ne bo možno odgovoriti, ker vsega pač ne vemo. Ampak če nečesa ne vemo - pač recimo, da tega pa ne vemo, in se bo vsak zase ravnal po svojem vedenju, občutkih, okusu.... itd, v upanju, da dela prav.

Lep pozdrav,

Sonja

13. jun 2011 12:29

limnol je napisal/a:

Mene tudi zanima, kako oz. v kakšnem mediju je bila merjena stopnja preživetja bakterij.

 

Prvo sem pripravila različno koncentrirane raztopine,torej pH 2 (ph želodca), pH 6 ,ph 8 (ph dvanajstnika) in kontrolno raztopino. Potem dala v vseh 12 čaš vzorce različnih probiotikov in za eno uro inkubirat na 37°c (čas prebave jogurta in telensa temperatura človeka). Potem pa vse vzorce prenesla v tekoči agar in sledilo je jemanje vzorcev v različnih časovnih intervalih,med tem so se vzorci inkubirali na 37°c.

Preživelost se je pa potem merila s spektrometrom na podlagi motnosti (citiram)

Motnost je fotometrična tehnika pri kateri s spektrometrom merimo količino prepuščene svetlobe skozi vzorec. Vir svetlobe oddaja svetlobo z določeno jakostjo. Če med vir svetlobe in fotocelico postavimo vzorec, ki je moten, se bo jakost preuščene svetlobe zmanjšala za količino svetlobe, ki jo absorbira motni vzorec. Bolj kot je vzorec moten, več svetlobe absorbira. Predvidevamo, da motnost v vzorcu povzročijo mikroorganizsemske celice, torej je količina absorbirane svetlobe neposredno odvisna od števila mikroorganizemskih celic. Dobljena absrobanca se preračuna v transmitanco in se izrazi v %.

Evo tole je povzetek poteka dela. Mentorji: Prof. Alma Kapun Dolina, Nada Udovč Knježevič in Jure Slatner

 

 

Roncolino

13. jun 2011 13:09

Vse lepo in prav, ampak s tem si ocenila (ne izmerila) preživetje vzorcev različnih probiotikov pri različnih pHjih na temperaturi 37%. Nič več in nič manj. O preživetju probiotikov v prebavnem traktu (kjer so poleg pHja še številni encimi in triljavžent raznih drugih bakterij) s pomočjo te raziskave izvemo približno toliko, kot se je Arthurju Dentu sanjalo, da je njegov prijatelj Ford Prefect v resnici z Betelgeze - torej prav nič. lp, proxima

13. jun 2011 13:24

Ja ampak izvedela sem tudi da bakterije pri pH 2 preživijo in ne pocrkajo kot večina drugih in da obstaja  možnost da pridejo do debelega črevesa. Če bi crknile že samo zaradi pH bi bila prodaja probiotikov ogromen nateg na tržišču. Ali pač?

Roncolino

13. jun 2011 14:22

Roncolino,

nikar tega vzeti preveč osebno. Kar je napisala proxima, je absolutno utemeljeno in točno: raztopina kisline in notranjost želodca sta dva popolnoma različna svetova (nič nisi napisala, raztopino česa si uporabila in kaj je bila kontrolna raztopina - verjetno pa je bila zelo zelo poenostavljena v primerjavi z vsebino želodca). S svojim poskusom si dokazala, da bakterije v določeni meri lahko preživijo 1 uro pri takem in takem pH v raztopini ne vemo česa, ampak to še ne pomeni, da lahko preživijo tudi prebavljanje v želodcu in pridejo do debelega črevesa. Seveda to samo po sebi tudi ne pomeni, da ne morejo preživeti ene ure v želodcu, ampak iz tvojega poskusa se kakršnih koli sklepov o preživetju v želodcu in prebavilih ne da potegniti. Ker če bi bilo to tako enostavno, brez skrbi, da bi pisalo na vsakem lončku posebej.

Analizo motnosti poznam iz kemijskih in oceanografskih logov, aplikacij v laboratorijski mirkobiologiji pa ne, tako da mi prav veliko ne pove. Ampak sama merilna tehnika je tu še najmanj pomembna, je pa res, da si ne predstavljam, kako si iz nje prišla do rezultata v % o preživetju celic.

Saj zadnje vprašanje pa je bilo pa mišljeno povsem retorično, ali ne?

Lep dan,

Sonja

13. jun 2011 15:47

Mene ste pa zdej čisto zmešali: a je Ford Prefect  z Betelgeze ali ni?

ežoj

13. jun 2011 15:53

Malo potrpljenja, Ežoj. Saj debata še ni končana in tudi na tvojo dilemo bo odgovorjeno, zagotovo. Saj tudi mene zanima.

 

zeta

13. jun 2011 16:14

ežoj je napisal/a:

Mene ste pa zdej čisto zmešali: a je Ford Prefect  z Betelgeze ali ni? ežoj

 

H, a ne gre morda za Batagel????

Mamamia

mamamia

13. jun 2011 16:23

limnol je napisal/a:

Roncolino, nikar tega vzeti preveč osebno. Kar je napisala proxima, je absolutno utemeljeno in točno: raztopina kisline in notranjost želodca sta dva popolnoma različna svetova (nič nisi napisala, raztopino česa si uporabila in kaj je bila kontrolna raztopina - verjetno pa je bila zelo zelo poenostavljena v primerjavi z vsebino želodca). S svojim poskusom si dokazala, da bakterije v določeni meri lahko preživijo 1 uro pri takem in takem pH v raztopini ne vemo česa, ampak to še ne pomeni, da lahko preživijo tudi prebavljanje v želodcu in pridejo do debelega črevesa. Seveda to samo po sebi tudi ne pomeni, da ne morejo preživeti ene ure v želodcu, ampak iz tvojega poskusa se kakršnih koli sklepov o preživetju v želodcu in prebavilih ne da potegniti. Ker če bi bilo to tako enostavno, brez skrbi, da bi pisalo na vsakem lončku posebej. Analizo motnosti poznam iz kemijskih in oceanografskih logov, aplikacij v laboratorijski mirkobiologiji pa ne, tako da mi prav veliko ne pove. Ampak sama merilna tehnika je tu še najmanj pomembna, je pa res, da si ne predstavljam, kako si iz nje prišla do rezultata v % o preživetju celic.

Limol res je. Saj pravim, šlo je bolj za ugotavljanje če so probiotiki sploh sposobni preživeti tako nizek pH. In jaz še vedno trdim da če bi crknili že samo zaradi pH, potem bi zaradi encimov in ostalih zadev crknili še večkrat (če bi se dalo). In ja, zadeva je absolutno poenostavljena, glede na opremo laboraorijev na fakultetah pa sploh.

Od kje sem prišla do % je pa zadeva da če obrneš okrog formulo A = - log T dobiš ven transmitanco T = 10^-A ki pa se izraža v procentih količine prepuščene svetlobe in kot sem že zgoraj omenila se predvideva da je transmitanca neposredno odvisna od količine mikroorganizemskih celic. Torej manj kot je prpeuščene svetlobe več je MO.

Smo že čist zaplaval, my mistake

Roncolino

13. jun 2011 19:07

zanimivo, nikoli si ne bi mislila da je activia glede tega boljša kot ego ipd.. sam mam še vseeno raje slovenske jogurte, sploh ker na activii vse po češko piše. katero activio si pa poizkušala? in kje je bila kupljena? si upoštevala datum pakiranja? in kdaj si delala poizkus? menda hitro pocrkajo te bakterije in moraš kupiti čimprej po pakiranju

www.mojalbum.com/naredilaana