Kitajska študija

7. jun 2011 12:55

Dragi Mirjan,

Hvala za odgovor. Jaz stvari namreč razumem čisto drugače: če je nekaterih stvari dobro jesti malo, to za moje pojme niti približno ne pomeni, da so enake. Ampak če je to tvoje dojemanje, bom to pač upoštevala v bodoče, ko bom brala tvoja mnenja in nasvete. Mislim, da bo prišlo prav tudi komu drugemu. Glavno, da se razmemo.

Lep pozdrav,

Sonja

7. jun 2011 13:27

"Paleolitsko" verzijo sem predlagal po prebranem na forumih ampak zgleda, da ste že poeksprerimentiral. Ne vem, upam, da vam kaj rata.

Glede "splošno znano" sem ciljal predvsem na preveč splošne izraze tipa Azijci, Evropejci, itd. Smo raznoliki, izredno :)

limnol: Priznam, da bi se lahko bolje izrazil (recimo "Priporočanje omejevanje masti, kruha in mesa kot se mi ne zdi smiselno, še posebej zato ker dobim vtis, da so grupirani v isto skupino npr. živila, ki bi jih morali jesti poredko"). Hvala za potrpežljivost !

7. jun 2011 15:44

7. jun 2011 16:20

Zanimivo, da tudi v Albaniji, Libiji, Bosni in Hercegovini in na Kubi živijo dlje kot mi. Mogoče bi se res morali zamisliti pa za zgled jemati koga drugega, ne ravno Kitajce. Človek se vsak dan nauči kaj novega.

Lep pozdrav,

Sonja

7. jun 2011 16:36

Ja, "lako ćemo, manjana, jutri.....bo že,...kismet..." spodbudno delujejo na dolgost življenja.

7. jun 2011 18:49

Haha, tole še kako drži. Ljudje, ki se ne sekirajo pretirano, lažje in dlje živijo. Saj so znani učinki stresa na srce, ožilje... Rimljanka

8. jun 2011 5:48

Ja, ja, to je to . 

Glede hrane mi pa pride na misel stavek, ki ga je izrekla ena od starejših gospa v času, ko sem sama imela majhne otroke in  se je na veliko propagiralo branje raznoraznih priročnikov za vzgojo otrok:  "Boljše, da svoje otroke vzagajaš napačno* a  s srcem in prepričanjem, kot da slepo slediš vsej prebrani kolobociji nasvetov".  (* mišljenov primerjavi z nasveti v priročnikih).  

10. nov 2011 8:20

Zdaj sem se tudi sama lotila natančnega branja te knjige, pa vam jo res priporočam. Ni to še ena knjiga o hujšanju in ne vem še čem. Vse kar piše so dejstva, podkrepljena z dokazi o raziskavah. Sicer je pa že Kobra 1 lepo razložila.

Kot je tudi Limnol omenila nekaj iz stare kuharice (včasih so bolje vedeli), take  stvari naj bi res jedli poredko, zdaj pa bi vsak najraje vsak dan imel nedeljo...

Vanja v ZDA, to kar si nalepila nima nobene zveze s to knjigo, saj ne daje za zgled Kitajcev, ampak so bili vključeni v raziskave ravno zaradi tega, ker so se na določenih področjih Kitajske pojavile "zahodne" bolezni...

10. nov 2011 9:17

Jaz sem se tudi kakšen mesec nazaj lotila branja tele famozne Kitajske študije. Najprej sem nanjo čakala 1 mesec v knjižnjici. Vmes sem bila tako nestrpna, prepričana sem namreč bila, da me bo knjiga "razsvetlila" in dala odgovore in rešitve na vse moje težave, da sem jo mislila že kupiti ... Še dobro, da je nisem.

Knjige nisem prebrala do konca. V šestih tednih sem prišla tja nekam do 50. strani. Preprosto mi ni "potegnilo". Zmotila me je ta neka samohvala avtorja - kako je on priznan, kaj vse je od dosegel, itd. itd. To me je res zelo zmotilo - zakaj bi se avtor hvalil s temi nekimi svojimi dosežki, še preden bralcu ponudi kakršne koli informacije, povezane s samo Kitajsko študijo? Če knjiga res nosi take podatke in informacije, ko bodo komu pomagale in spremenile življenje, potem naj govori sama zase, brez avtorja in njegove "slave".

Druga stvar, ki mi je šla pa na živce, je bil pa nek ta tok in stil pisanja, v katerem je knjiga napisana. Avtor trdi, da je to znanstvena študija in potemtakem bi bila lahko tako tudi napisana - znanstveno. Tako pa je ubral neko srednjo pot, ki meni izpade kot znanstveni članek za telebane. Izzveni butasto. Brez problema bi bilo lahko napisano kot priročnik (in podkrepljeno z znanstvenim člankom!).

In ko sem tako brala in brala in razmišljala o vseh teh rečeh, ki me motijo, sem jo odložila in prenehala z branjem. O vsebini niti ne bi, ampak že samo to, ta stil pisanja, me je res zmotil.

10. nov 2011 9:31

Sama sem tudi vedno bolj skeptična nad ponujenim čtivom o prehrani, ki nas zavaruje pred boleznimi ali pa po njej čudežno ozdravimo. In vse te študije, ki so baje opravljene, me včasih spravijo v slabo voljo, zakaj vednar vse kar je na podlagi njih priporočeno, tako dobro vpliva na primere, ki so v knjigah navedeni, moji prijatelji in znanci, ki so se pa polni pričakovanj držali različnih navodil iz teh priročnikov in strogo upoštevajo "priporočila za zdravo življenje" pa nimajo te sreče. Nobenih čudežnih ozdravljenj, samo razočaranje na koncu.