Kitajska študija

11. nov 2011 10:11

elaphus je napisal/a:

Hja, pa res v našem svetu izgled pomeni vse! Buhvej, katera od obeh dam je bolj "zategla"!? lp cervus

, tudi mene zanima...

lp

mzm

11. nov 2011 10:42

Bravo za tiste, ki so se o temi razpisali potem, ko so knjigo tudi prebrali. Nemalo je bilo in je vedno takih, ki modrujejo kar na pamet :(.

karlinka

11. nov 2011 21:04

Ja, karlinka, pogosto je tako, da uporaba zdrave pameti zadošča (sploh, če malo uporabiš medmrežnoidostopne povzetke in še kaj).

rimljanka

15. nov 2011 12:21

Haj,

ta debata pa zelo spominja na osnovnošolce, ki pridejo k pogovorni ure Bralne značke, kjer bi naj predstavili prebrano delo, pa začnejo jamrat, da se jim naslov ne dopade, pa da je prvih nekaj strani res butastih, pa da je to spet ena trapasta knjiga od katere nič ne bodo imeli...ipd...ipd... Nakar dodajo še, da saj je mama isto rekla in zato je niso prebrali. Torej, drage mame, ste zelo slab bralni vzor. Če pa niste mame, ste pa vsekakor nebralke in zato niti ne razumem, zakaj se oglašate v odprti temi.

 

Knjiga Kitajska študija je 350 strani obsežno v poljudnostnem jeziku in tonu napisano strokovno delo, ki temelji na primerjanju dolgoletnih odvisnih in neodvisnih raziskav o vplivih prehrane na nastanek, razvoj ter zdravljenje bolezni (rak, bolezni srca, debelost, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni, osteoporoza, Alzheimerjeva in še neke druge). Samo literatura iz katere avtor povzema, ali razlaga, ali primerja, ali pokaže...je napisana na 30 straneh (750 strokovnih del in več sto znanstvenih publikacij). Izsledki, predstavljeni v knjigi so rezultati 40-letnega znanstvenega raziskovanja, vključno s 27-letnim laboratorijskim delom. Raziskave so potekale na vseh koncih sveta, tudi na območju bivše Jugoslavije.  Poleg samega raziskovalnega dela in njegovih rezultatov pa sta v knjigi predstavljena tudi (tedanji in današnji) odnos politike, vlad ter predvsem ekonomije (farmacevtske,  živalske ter živilskopredelovalne indistrije) in medicine do raziskovanja, raziskovalcev samih ter moč prvih nad drugimi.  

Naslov je knjiga dobila po izredno obsežni raziskavi o prehranskih dejavnikih ter življenskem slogu, povezanim s smrtonosnimi boleznimi (navedenimi zgoraj) na Kitajskem in Tajvanu, ki se je začela leta 1983 in še traja.

 

Pa še moje mnenje: izredno zgoščeno branje, ki zahteva veliko mero koncentracije. Vsebina me je zelo pritegnila in me nemalokrat kar dvignila s stola v smislu:" Pa saj ne morem verjet!!" Mislim, da me je najbolj ujezilo dejstvo, ki se v knjigi pogosto pokaže, da imajo posamezniki oz. ozke skupine posameznikov moč, da odločajo o informacijah oziroma o tem, kaj in kako predstaviti neke rezultate, da imajo oni od tega karseda največ koristi, ob vsem tem pa vedo, da pahnejo miljone ljudi v pogubo ali v smrt. Govorim o informacijski korupciji. Ki me vedno znova in znova in znova ujezi.

Sicer pa knjiga NI prehranski ali dietni priročnik, mislim da je bolj zdravstveni, ki temelji, kot sem že napisala,  na povezavi prehrane in bolezni. Mnogokrat je poudarjeno, da so izsledki znanstveno dokazani, da gre za preverjene razultate raziskav in ne za pripovedne hipoteze. Tudi ne za zdravo kmečko pamet, ki jo nekateri tako kujete v nebo. In kaj to točno sploh je??

 

Pa še ena Hipokratova misel za konec: "Obstajata pravzaprav dve stvari: vedeti ali misliti, da veš. Vedeti je znanost. Domnevati, da nekaj veš, je nevednost."

Knjiga ponuja prvo.

 

Lp, Bea

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Beatric

15. nov 2011 14:26

No, za nekatere tu velja pa tole drugo : Domnevati, da nekaj veš, je nevednost. Pa smo spet na začetku.

Tu bi raje Eniseteina citirala, tisto misel o njegovi prepričanosti, da sta neskončna le vesolje in človeška neumnost. S tem, da za vesolje ni čisto prepričan. Če ni bil Einstein, me popravite, morda sodim v tole človeško neskončnost.  Oziroma za nekatere prav gotovo, ker ne nasedem, da se v vsakem laboratoriju res dogajajo znanstvene raziskave (pa saj so znani kretiriji, kdaj je neka raziskava verodostojna) in da je vsaka anketa med uporabniki prav tako raziskava ...

 

Ma meni je gladko vseeno, vsak naj verjame, kar hoče, samo dokler mi ne vsiljuje svojega mnenja. In tu me nekateri skušajo prepričat, da nimam pojma, za kaj gre, ker pač ne verjemem. Za razliko od nekaterih, jaz samo svoje mnenje povem in nikogar ne prepričujem, naj začne mislit kot jaz.

 

Tole z bralno značko je pa s tem neprimeljivo, no.

 

mamamia

15. nov 2011 17:15

Beatric, odlično si povzela vsebino knjige.

Ko sem se prvič oglasila v tej temi, sem upala, da se bojo oglašali kulinaričarji, ki so knjigo res prebrali in da bomo kakšno rekli na to temo. Na žalost je bil ravno nasproten odziv. Saj, če vas tema ne zanima, jo pač preskočite, ane?  Razjezilo me je pa, da vsevprek pametujete, čeprav res pojma nimate (ja Mamamia, pa še nekatere) o vsebini (pa brez zamere).Ta knjiga je v resnici drugačna od ostalih. 

Dovolj o tem... Če se bo oglasila še katera, ki je knjigo prebrala, bomo pa debatirali naprej... o razlogih za in proti itd.

 

 

 

Tatjana

Sporočilo je spremenil(a) Tatjana dne 15.nov 2011 17:17

15. nov 2011 19:43

Kako pa veš, da je nisem prebrala? Kaj pa, če sem jo, pa ne verjamem? In navsezadnje, a bi morali vsi biti v Hirošimi, da bi vedeli za učinek atomske bombe? In, ja, Tatjana, prav imaš, avtor nam ne seže do kolen. Ok, morda meni seže celo čez rame, ampak kakšni limnol, naor ali nasji pa gotovo ne niti do malega prsta. Kako že gre tista Kristusova o blagorju? In ne mi govorit, da nimam pojam, ker ga imam. Kaj pa če bi jaz tebi rekla, da ti nimaš pojma? Bi to sprejela brez besed? Jaz samo vračam z enako mero. Zaradi mene uživajte v knjigi in njenih izsledkih, v vsem, kar je v njej in kar propagira, samo ne dajat v nič tistih, ki temu pač ne sledimo. Ali pa je to pretežak zalogaj? Saj, za vernike je vsaka drugačnsot nesprejemljiva. Jaz pač nisem slep vernik. Amen. mamamia

15. nov 2011 20:48

Čemu takšna nestrpnost?

 

Pa da ne bo pomote, vprašanje je retorično in se mi zastavlja kar samo ob branju zgornjih objav.

Res je škoda, da se ne odpre zdrava debata, konstruktivna, kjer se odpirajo novi pogledi, nove možnosti, nove povezave, več oči več vidi. Oči, ki so prebrale, se razume, da sploh lahko objektivno o tem govorijo. Poudarjam: objektivno, kjer ne gre le za to, kaj je komu fajn ali ne, ampak kako nam to lahko pride prav, kaj koristnega lahko iz tega vzamemo zase in za svoje bližnje, nenazadnje kako s tem dalje, konkretne izkušnje pri pripravljanju take prehrane bi bile še najbolj zaželene. Sodelovanje, pomaganje, nasveti...

 

Resnici na ljubo je meni malo mar za vaša mnenja, takšna ali drugačna, se me ne tičejo, prav tako vas ne briga za moje. Od tega, da si povemo, kaj je komu fajn ali pa ni fajn, nima nobeden nič.

Lahko se pa prestavimo korak naprej pa prebrano konkretiziramo in aktualiziramo. Če še je kdo za to, naj se javi, pa sprevržimo Kitajsko študijo v slovenski jedilnik in poglejmo, kaj vse lahko nastane.

Da se ne bo samo onesnaževalo po tej temi.

Beatric

15. nov 2011 21:31

No, da ne bi pretiravali v eno ali drugo smer.

Avtor Kitajske študije je zelo znan in ugleden gospod,upokojeni profesor na univerzi Cornell v ZDA. Bil je tudi znanstveni svetovalec na enem od inštitutov za raziskave raka. Sam je zaprisežen vegan, vendar se nima niti za vegana niti za vegetarianca, saj ti nasprotujejo seciranju živali, ki se pa njemu zdi v redu, če je že treba. Njegova Kitajska študija pa je precej kontroverzna z več vidikov, predvsem ji očitajo zavajajoče interpretacije dobljenih rezultatov. Z drugimi besedami: nihče ne oporeka rezultatom samim, njegove interpretacije so pa, blago rečeno, sporne. Tisti malo bolj direktni bi rekli: zavestno napačne z namenom dokazati svoje vnaprej postavljene hipoteze. Pa to, da epidemiološke študije kvečjemu kažejo trende in povezave, iz njih vleči enostavne rešitve je pa že bolj na oni strani znanosti. Saj tudi z vnaprej postavljenimi hipotezami ni nič narobe, tako pač znanost deluje. Ampak če si pri dokazovanju svojih hipotez pretirano selektiven pri upoštevanju enih in spregledovanju drugih argumentov, ne da bi pri tem sploh poskušal preveriti svoje metode, se pač znajdeš v zobeh nam vsem drage kulinarike in njenih strokovnjakov, vernikov in agnostikov. Ali še z drugimi besedami: študent statistike bi s svojim seminarjem, v katerem bi rezultate obdelal tako kot profesor Campbell, gladko odletel na izpitu. Ali še z drugimi besedami: rezultati so na več mestih v očitnih nasprotjih z interpretacijami. Žalostno dejstvo je, da knjiga ne dokazuje prav ničesar. Mogoče pa prav zato potrebuje tako zelo dolg uvod o preteklih zaslugah.

Kaj čemo. Saj kdor je verjel, bo verjel še naprej. Kdor je nima, bo še naprej trdil, da zdrava kmečka pamet ni potrebna (ali tu sem spada tudi pamet s Kmetije, ne morem reči).

Je pa neznansko zabavno gledat, kako se prerekajo ti, ki niso prebrali, z onimi, ki niso razumeli. Bog vam daj zdravja!

Sonja

16. nov 2011 8:55

@Mamamia, ne dajem te v nič. Z veseljem preberem veliko tvojih postov z nasveti in še čem, pa vse tvoje bloge o potovanjih.

Iz napisanega v tej temi pa vem, da je nisi prebrala. Lej, saj je ni treba. Res ne vem zakaj se tako jeziš. Prosim preberi moje in svoje poste za nazaj, pa povej kdo se je prej začel delati norca iz koga.

Jaz sem se hotela pogovarjati o knjigi, ne pa o tem, zakaj je ta knjiga in ostale podobne neumna in mi ki jo beremo še bolj. Ok?

@Limnol, zakaj misliš, da so raziskave sporne? Jaz sem laik na tem področju, pa me res zanima. Dobila sem občutek, da so ravno te raziskave celostne in ne obravnavajo vsakega elementa posebej, kar je lahko zavajajoče.

Kar se pa uvoda v knjigo tiče, sem ga pa dojela kot razlago, kako je živel prej in zakaj se je vsega skupaj sploh lotil. Slovencem nam pa tuja samohvala itak že od nekdaj gre v nos

Tatjana