25. maj 2011 12:58
Nekaj knjig imam doma, pa tudi svojo knjigo receptov imam, pa veliko raznih printov....ampak je na mojo kuhinjo in predvsem peko definitivno imela največji vpliv Kulinarika.net.
kruhy
25. maj 2011 12:58
Nekaj knjig imam doma, pa tudi svojo knjigo receptov imam, pa veliko raznih printov....ampak je na mojo kuhinjo in predvsem peko definitivno imela največji vpliv Kulinarika.net.
kruhy
26. maj 2011 22:40
Največji vpliv name je imela babičina kuhinja, pri skoraj 90-ih letih babi še vedno naredi super kvašeno testo... Potem pa mami in teta, šele nato knjige: stara slovenska kuharica - ima vsa navodila namenjena samo ženskemu spolu, Velika sodobna kuharska knjiga (mogoče ni točen naslov), kuharica sestre Vendeline, Jamie,... že nekaj let pa ustvarjam svojo zbirko receptov in knjig: pri receptih zapisujem menije, izboljšave, opombe, medtem ko z vsakega potovanja prinesem vsaj eno knjigo, ki zajame lokalno kulinariko. V zadnjem času me (bodoči) tast navdušuje z italijansko sezonsko kuhinjo.
Drugače pa kulinarične strani, slovenske in tuje, že kakšno leto imava z dragim naročeno La Cucina Italiana, nekaj številk nazaj je bil objavljen zanimiv prispevek o slovenskih vinih z obmejnega območja. Predlani so pri LaRepubblici izhajale regionalne kuharice, super je tista o sicilski kuhinji.
Saša
27. maj 2011 11:31
No še jaz.
Moja mama ni nikoli prav rada kuhala, bolj ji je bila to obveza, babic pa ni bilo v bližini. Od kod je prišla moja ljubezen do receptov in kuharije - pojma nimam. Doma ni bilo kakih kuharskih knjig, bila pa je moja in edina revija Naša žena. Iz nje sem strigla recepte in jih po tematikah lepila v zvezke. Izstrigla sem kako žensko postavo iz kake reklame, od ust sem ji narisala stripovski oblaček in notri napisala kaj v stilu "tako pripravimo..." in zraven nalepila recepte. Pozneje sem dodajala tudi recepte iz Jane, Mile, Svjeta in drugih časopisov, daleč največ je bilo seveda sladic. Samostojno sem kuhala že kar zgodaj, menda nekje tam v petem razredu osnovne šole, ko je šla starejša sestra na prakso in sem ostala med počitnicami sama doma. Mama je bila presrečna, da jo je doma čakalo kuhano kosilo, meni pa so tista leta dala osnovne izkušnje iz naše družinske kuharije. Zunaj je bil vrt, kakega posebnega denarja ni bilo in se je bilo treba znajti. Familija je vedno pojedla brez pripomb, v mamin klasični nabor (ponedeljek: juha in govedina od nedelje, pire krompir; torek: rižota; sreda: zrezki v omaki in krompir; četrtek: makaroni v eni od oblik; petek: zelenjavna juha in palačinke) sem dodala malce širine, veliko in rada sem kombinirala sama.
Šele pozneje je menda preko obvezujočega nakupa za Svet knjige prišel v hišo Ivačič, dandanes pa največ uporabljam eno broširano knjigo s preprostim naslovom Kuharica. Izšla je po moje nekje v sredini 80 ih let, za avtorje bi morala pogledat doma, je pa iz ene od zbirk menda Mohorjeve založbe. Bom pogledala. In zraven seveda kakih 5 fasciklovin nekaj škatel printov, izrezkov, pildkov, mini revij.. ni da ni. Kuham pa manj in manj, v glavnem po trenutnem navdihu in iz sestavin ki so pri roki, razen sladic seveda.
Tako "to make long story short" odgovor je Naša žena in takoj za njo vse sorte na internetu.
Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi TincaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Grški pita kruh
Pašta s pivom in slanino