24. maj 2011 6:26
Prva kuharska knjiga, ki sem jo kupila je bila od Kališnikove. Še danes vsake toliko časa dobri družbi rada povem, kako se pripravi želvja juha. Ne, da bi jo sama kdaj pripravila.
Doma smo imeli, vsaj tako mislim, Ivačičevo knjigo, potem še eno debelejšo, a ne vem avtorice in malo kasneje še Regina recepti za sladice. Knjižica je odlična in bo moja, ko bo čas za dedovanje.
Takoj ko smo se preselili na svoje, sem si začela izposojati kuharske knjige v knjižnici, kjer sem sprva iz čisto običajnih sestavin naredila malo drugačne jedi. Seveda sem najprej z jedilnika črtala jedi, ki jih nisem marala.
Moja kuha in okus so se drastično spremenili, ko smo začeli veliko potovati. Še danes se spomnim, kdaj in kje sem prvič jedla pasto z bologneze omako in parmezanom in kako sem se vprašala, če nisem mogoče umrla in prišla v nebesa. No, to je bilo še, ko sem bila v 2. letniku gimnazije. Kdaj in kje sem prvič res uživala v ribi v smetanovi omaki, kako sem se od domačinov naučila razlike med divjim in gojenim lososom, jedla avokado za desert, naročila pregrešno drago solato samo zato, ker je imela zraven za 2 žlici polente (1 žlica je bila verjetno maslo). Kako božanski so bili ravioli polnjeni s špageti v orehovo-kremni omaki in kako je papaja imenitna, če je ravno dovolj zrela (duh-ha!)
Tudi slabih jedi je bilo, a nobeno slabše kot pri "kuharju" stoletja, Joel Robuchonu. Bi lahko naslednje jutro mirno šla na kolonoskopijo.Vseh 10 jedi je bilo milo rečeno pozabljivih in zelo "uebersichtlich". Off topic: Njegov pire krompir: 1000g krompirja, 500g masla, sol in drobnjak (za slednjega nisem 100%)... Na krožnik ga dobiš seveda samo za 1 žlico.
Počasi in sigurno sem začela recepte ponavljati doma, kar po spominu. Na žalost moje kreacije niso imele tako prefinjenega okusa. Kot avtor ene druge knjige pravi, doma pripravljene jedi niso nikoli tako dobre kot v njegovi restavraciji, ker on vse začne in konča kuhati z maslom.
Zakaj in kako se "na novo" učim od Alton Brown-a, do maminega zvezka (naj mi oprosti ) mi ni, ker so v njem večinoma recepti, ki jih je pobrala pri meni.
Zadnje čase pripravljam dobrote, za katere sem rekla, da jih ne bom nikoli delala: Princeske, makrone, marshmallowse, tudi raviole in rezance. Zdaj se "psihično" pripravljam na izdelavo navadnega in kvašenega listnatega testa.
Drugače imam obširno zbirko kuharskih knjig, a nikakor ne toliko, kot mamamia.
Vanja