13. maj 2011 21:55
hedonist je napisal/a: |
Jaz zunanje liste pora in v bistvu tudi vse ostale zelenjave/solate zavržem. Sej me žena grozno krega , da sem potraten ampak jaz se enostavno ne morem znebiti misli, kje vse se je to valjalo preden je prišlo meni v roke. In zdej en list gor al dol, za božjo voljo, po drugi mstrani pa mečemo z lopato razne stavri proč, pa se nič ne razburjamo. Glede kock, vegete , začinke in podobnoh kemičnih substanc večina tistih, ki redno deluje na KulSlo pozna moje mnenje tako da ne bi zgubljal besed..... Pa kaj je še bilo vprašanje ? A ja, kaj pomeni "dušiti" v kulinaričnem smislu seveda. Dušenje je postopek termične obdelave živil na način, da je na le-tem vedno dovolj tekočine . Ali enostavno: npr. meso popečeš ter pokriješ. S tem dosežeš, da bo oddalo svojo lastno tekočino in se bo od te točke naprej kuhalo in ne peklo. Če je tekočine premalo doliješ v najslabšem primeru vodo sicer pa kako fino juhico, vino, mošt, etc.......... Upam Miči, da sem ti vsaj malo pomagal. Če še kaj rabiš vprašaj, če kaj na tem portralu potem zelo radi modrujemo. In pametujemo. Te pa zna kdo tudi grdo pokarati. češ, pejt no na Gugl , tam itak vse piše. Ali pa ti bodo svetovali taki, ki sicer v praksi odpovedo na celi črti poznajo pa teorijo. Kakorkoli, dobrodošla med nami ! Lp
hedonist
|
Všeč mi je, da je vse napisano brez kančka sarkazma ( ali buh ne daj žlehtnobe ). Dodal bi le, da je kuhanje po definiciji, termična obdelava živil v veliko tekočine ( vode ). Pa,( da se mal delam pametnim ): toplotni obdelavi v olju, rečemo praženje in temperaturo reguliramo nekje čez sto stopinj do ( recimo ) 220 ( ali več, če nam uide ), če dodajamo mal tekočine ( voda, vino ali lastni sok ), je dušenje in temperatura ne preseže 100 stopinj, tekočine je mal in dobimo lepo omako, če je vse skupaj prekrito s tekočino, temu rečemo kuhanje ( in tako dobimo meni ljube " čorbe ", enolončnice.
Mici, ali kaj si že, dobrodošla med nami. Vsi smo enkrat bili na začetku, in nekaj nas se je naučilo čisto sami, brez pomoči mam ali babic, je mal težje, gre pa. Informacije pobiraš od vsepovsod, tudi tako da vprašaš tiste, ki znajo več ( tist, ki veliko sprašuje, se sem ter tja komu zdi neumen, tist, ki nikoli ne vpraša, ostane neumen za vekomaj ).
Tukaj je skor greh svetovati knjigo ( kar je videti tudi pri pripombi kolege hedonista o teoretikih ), jaz pa tvegam,: poskusi dobiti knjigo " kuharstvo " Pepike Levstek ( je učbenik za predmet kuharstvo, programov gostinski tehnik, kuhar ). Lahko, da se dobi v knjigarnah pri učbenikih ali morda v knjižnici. Tam so razložene vse kuharske tehnike in kaj več.
ežoj