28. maj 2011 14:25
Odkar je Urška Čepin vremenarka na eni teve postaji, jemljem vremenske prognoze zelo resno. Tako sem se včeraj odpravila iz centra Ljubljane proti Medvodam, Stanežičam, Mednem, Slavkovemu domu...pojma nimam, sem se zgubila in bluzila...do pravljice, kjer je konec poti in tam na koncu le en manjši kamnolom...
In travniki vseh barv...srna, za katero ne vem a se je mene ustrašila, da je tako zbezljala čez potok..materina dušica..meta...bezeg...prijazni lokalci, ki so v bregu družinsko grabili seno (je morebiti že otava?..ne, ne verjamem..) na star način, z lesenimi grabljami...gozdne jagode...ivanjščice, primožki...gozdne hiacinte (nekaj dišečega in krhkega skratka)..orehovo listje proti moljem...preslica...lepi kamni za dekoracijo netreska v domačem koritu...
Nazaj grede se mi je nos povešal, ker mi je zmanjkalo starih zalog cukra in sem ga morala kupiti po tanovi ceni..
No ja, tistih 90 cvetov bezga je namočenih, flaše so postrojene, zunaj je slabo vreme (kakor za koga) in jaz grem prečitat knjigo do konca.
Narava ponuja, butelj se kuja.
japaja