13. maj 2014 6:42
Hm, Eursosong je družinski format par exelllance, v smislu, oddaja, ki je namenjena vsej družini. Zaradi tega je oglaševalsko zanimiva. Tudi zaradi tega se je obdržala. Kot so se obdržale Waterloo, Eres tu, Ne partez pas sans moi, Lane moje.....
V smislu televizijskega in spektakelsekga dogajanja pa tudi predstavlja izzive. Ker je glasba posneta na matrico, se da potem matrico povezati z datotekami scenskih efektov in to potem vizualno deluje zelo atraktivno (se pa ne da zato v živo igrati inštrumentov). V tehničnem delu sta seveda televizijska realizacija in prenos vedno znova zahtevni zadevi. Razmišljam o letnih ekvivalentih takih prenosov, pa...kakorkoli obračam in sem zrasla na MTV - ampak priredtive Music Awards v tehničnem smislu Eurosonga ne dosežejo.
V smislu slehernikovega življenjea: na eni točki človek pride v leta, ko preprosto potrebuje neke stalnice, ki se ponavljajo na frekvenco - reče se jim rituali. Človek na eni točki potrebuje dunajski novoletni koncert vsakega 1. januarja (ker se leto malo čudno začne, če tega ne gledaš na televiziji), pa Eurosong v maju, pa kopico športnih prenosov z navijanjem ali brez.... Vse to na en hecen način potrebujemo. Ne zaradi tega, ker bi npr. dunajski filharmoniki z enim silnim presežkom igrali Straussa (polovica v okrestru jih ima po navadi mačka na tisti dan
, ne zardi tega, ker bi bile pesmi na Eurosongu vse po vrsti presežek in tudi športnih prireditev ne gledamo zaradi tehničnih dovršenosti..... ampak predvsem za to da se s familijo in prijatelji razvredrimo. To šteje. Pa da se leta in leta ksneje spominjamo, koliko smo bili stari, ko je Danijel Popović prepeval Džuli, pa da se spomnimo tiste zažgane sarme ob novoletnem koncertu.... in kar je še tega
Definitivno pa se Conchite ne bo tako pozabilo.
Vendelina jr.
Vanja
