Kaj poslušamo

11. maj 2014 11:29

Kakšno razmetavanje talenta in človeških virov, pošiljati Conchito na evrovizijo..... obe, punca in pesem, spadata v naslednji film 007 (da vidimo, ali ima James zares jajca).

11. maj 2014 12:33

Jaz imam ponavadi odprt zavihek Kulinarična Slovenija, zraven pa skoraj vedno glasbo iz te strani:http://www.hrhradio.com/site/index.php ali pa https://www.aupeo.at/.

11. maj 2014 14:37

Opa! Tale Conchita je dovolj zanimiva, da so jo pobrali tudi naši mediji. Po navadi slišim za Evrovizijo samo od vas.

Saj ne vem, če je to prva evropska drag medijska zvezda, že pred več kot 25imi leti je to polje začel pošteno orati RuPaul: 

https://www.youtube.com/watch?v=qtiKW7aDB6c 

https://www.youtube.com/watch?v=WiQb7UxfPIs

Vanja

11. maj 2014 18:16

Conchita je uspela iz formata drag queen (in kakorkoli obračamo, ta format razen redkih izletov v film, ni prešel iz marginalnega zabavljaštva::.) narediti umetniški koncept z močno socialno noto.  Tisti, ki uspe skozi pop glasbo narediti več v smislu kulturnega sporočila, je že itak velik umetnik.

Je včeraj zmagala radoživa Evropa in to je super

Link s konference po zmagi http://www.youtube.com/watch?v=yfdwftNIVzM

11. maj 2014 21:31

Conchita je tudi mene čisto obsedla, nisem se še čisto navadila na videz, ampak nastop me je pa navdušil. In ker smo ravno gledali Evrosong skupaj z otrokoma, je bila super priložnost za pogovor o strpnosti, drugačnosti in sporočilu, ki ga nosi... V glavnem, super, čestitke!

12. maj 2014 13:59

Oba z možem sva po dolgem času gledala evrovizijo in oba sva mnenja,da je bila to ena izmed boljših,vse pesmi so bile lepe, tudi naša je bila zelo dobra,škoda da se je uvrstila tako nizko, ampak važno je sodelovati,ne zmagati, res sva uživala ob gledanju in poslušanju, pohvala organizatorjem. Je pa dobra stran zmage Avstrije, za nas Slovence, ker bo evrovizija čisto blizu, veliko Slovencev si jo bo lahko ogledalo v živo, čestitke avstrijski pesmi,ravnokar poslušam pesmi Conchite Wurst-Tom Neuwirth, res zelo lepo poje.

mopsika

12. maj 2014 16:07

Ajde ne s... Spodobne evrovizije ni že 20 let. Dobrih produktov v teh letih pa ni za prstov obeh rok.

12. maj 2014 16:37

A da je evrovizija bila kdaj spodobna? No ja..... stvar okusa pač. In ta se s časom zelo spreminja.

Sonja

12. maj 2014 16:54

Odvisno kaj si vsak posameznik predstavlja pod spodobno, sploh če jo primerjamo s kakšno raketo pod kozolcem, ali celo z Radiem 1 :)

13. maj 2014 6:42

Hm, Eursosong je družinski format par exelllance, v smislu, oddaja, ki je namenjena vsej družini. Zaradi tega je oglaševalsko zanimiva. Tudi zaradi tega se je obdržala. Kot so se obdržale Waterloo,  Eres tu, Ne partez pas sans moi, Lane moje.....

V smislu televizijskega in spektakelsekga dogajanja pa tudi predstavlja izzive.  Ker je glasba posneta na matrico, se da potem matrico povezati  z datotekami scenskih efektov in to potem vizualno deluje zelo atraktivno (se pa ne da zato v živo igrati inštrumentov).  V tehničnem delu sta seveda televizijska realizacija in prenos vedno znova zahtevni zadevi.  Razmišljam o letnih ekvivalentih takih prenosov, pa...kakorkoli obračam in sem zrasla na MTV - ampak priredtive Music Awards v tehničnem smislu Eurosonga ne dosežejo. 

V smislu slehernikovega življenjea: na eni točki človek pride v leta, ko preprosto potrebuje neke stalnice, ki se ponavljajo na frekvenco - reče se jim rituali. Človek na eni točki potrebuje dunajski novoletni koncert vsakega 1. januarja (ker se leto malo čudno začne, če tega ne gledaš na televiziji), pa Eurosong v maju, pa  kopico športnih prenosov z navijanjem ali brez.... Vse to na en hecen način potrebujemo. Ne zaradi tega, ker bi npr. dunajski filharmoniki z enim silnim presežkom igrali Straussa (polovica v okrestru jih ima po navadi mačka na tisti dan, ne zardi tega, ker bi bile pesmi na Eurosongu vse po vrsti presežek in tudi športnih prireditev ne gledamo zaradi tehničnih dovršenosti..... ampak predvsem za to da se s familijo in prijatelji razvredrimo. To šteje.  Pa da se leta in leta ksneje spominjamo, koliko smo bili stari, ko je Danijel Popović prepeval Džuli, pa da se spomnimo tiste zažgane sarme ob novoletnem koncertu.... in kar je  še tega

Definitivno pa se Conchite ne bo tako pozabilo.