26. feb 2016 20:10
La mer - lep šanson, pa je moj večni spomin na babico - pesem mi je igrala na kitaro in jo pela še v pozni
starosti...
https://www.youtube.com/watch?v=fztkUuunI7g
spodbe
26. feb 2016 20:10
La mer - lep šanson, pa je moj večni spomin na babico - pesem mi je igrala na kitaro in jo pela še v pozni
starosti...
https://www.youtube.com/watch?v=fztkUuunI7g
spodbe
26. feb 2016 20:27
Sbodbe Sklepam, da je bila babica Francozinja.
mopsika
28. feb 2016 22:17
proxima je napisal/a: |
@limnol: nepozabne Tacones Lejanos... btw, original tudi ni slab (Nino Ferrer - C'est irreparable) (jaz obsedensko zbiram neznane in pozabljene verzije in reference, tako kot ruska himna, Pet Shop Boys: Go West in Zadnja večerja od Predina) lp, proxima |
Meni se dogaja, da prepoznavam delčke in potem googlam, dokler ne najdem.
15. mar 2016 21:52
Eva Cassidy - Polja zlata - v njem pa večni nežni odmev čistega glasu...
spodbe
1. maj 2016 13:52
Uuuu, MZM, dobra, primerna datumu. Novoodkritje zame, grem poslušat še ostale.
marjja
3. jul 2016 19:18
Olivera Katarina: Pariski lokal (https://www.youtube.com/watch?v=OxAqfhdP6cI)
ali v novejši izvedbi:https://www.youtube.com/watch?v=WmpVgBCy-w4
Lp
Noemi
26. jul 2016 18:53
Kaj povezuje knjigo, ki se mi je neizbrisno vtisnila v spomin v otroštvu, in sobotno odkritje spomenika ruskim vojakom na Žalah?
Ena najbolj znanih ruskih pesmi na temo druge svetovne vojne, v zadnjem času pa tudi čedalje bolj pesem spomina in slovesa; že ob prvem poslušanju se mi je tako močno zapičila v možgan, da sem šla dodobra raziskat background na wikipedijo, pa i šire; silno sem bila tudi vesela tistih dveh let pouka ruščine v srednji šoli, zaradi katerih sem bila po nekaj truda sposobna razumet besedilo.
Mne kažetsja poroju, što soldati'
S krovavih ne prešedšije polji'
Ne v zemlju našu polegli, kogda-to
A prevratili's v beli' žuravlji'.
Oni do sjej pori s vremjen teh daljnjih
Letjat i padajut nam golosa
Ne potomu l' tak často i pečalno
Mi zamolkajem, gladlja v nebesa?
Letjit, letjit po nebu kljin ustalij
Letjit v tumane na izhode dnja.
I v tom stroju jest promežutok mali'
Bi't možet eto mesto dlja menja.
Nastanet den i žuravljinoj stajej
Ja popljivu v takoj že sizoj mglje.
Izpod nebes po ptičji' oklikaja
Vseh vas kogo ostavil' na zemlje.
Včasih se mi zazdi, da vojaki,
ki se niso vrnili z okrvavljenih polj,
ne ležijo v naši zemlji,
ampak so se spremenili v bele žerjave.
Odtistihmal pa vse do današnjega dne
letijo in se nam oglašajo.
Morda prav zato tolikokrat obmolknemo
in se z žalostjo zazremo v nebo.
Leti, leti po nebu utrujena jata,
leti v meglice zahajajočega dne
in v tej jati je majcena vrzel,
mogoče čaka to mesto prav name.
Prišel bo dan, ko bom ostal z žerjavi,
zaplaval bom z njimi v sive meglice
izpod neba bom po ptičje klical
vse vas, ki sem vas pustil na zemlji.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Pirini svaljki s pršutom
Pure testenine z dimljenim lososom