29. apr 2011 9:39
Resita,
počasi se daleč pride. Ampak vidva skupaj ne bosta daleč prišla, če bo to šlo vse na tvoj račun. Če je tvoj najdražji vzgojen za krono stvarstva, je to stvar njegove mame, važno je, če si tudi ti tako vzgojena, da ti je prav, da boš do konca življeja svojo krono stvarstva stregla spredaj in zadaj od jutra do noči. Ker če boš njega, si ne delaj utvar, da otrok ne boš. ON je bil vendar vzgojen tako, da boš - torej boš, saj sama veš, da boš. Če ti je to OK, potem prav. Pa se mi nekako zdi, da ti ni, zato postavi pravila zdaj, ker čez par let jih ne boš več in bo krah na tem ali onem področju, bog ne daj, da bodo takrat zraven že otroci.
Saj ga ni treba preobrazit v makrobiotika in vegetarianca, ampak toliko prilagajanja, kot ga on zahteva od teba, ga zahtevaj še ti od njega. To je fer in tega ti pač ne bo očital (če bo, se pa raje tisti hip poženi v beg). Je na prvem srečanju povedal, da ne bo kuhal? Prav. Si se strinjala? Prav. Torej bo jedel, kar boš skuhala ti. Amen.
Zdaj ga pa pošlji, da vama kupi en pošten hladilnik z dovolj velikim zmrzovalnikom, če ga še nimata, potem pa dalje lepo postopoma...
Prvi korak: spravi dol tistih osem kil, ker je zdaj še čas, lepo počasi v pol leta, tako, kot so šle počasi gor; ko boš imela na bokih 20 kg ali še več odvečnih zalog, bo veliko težje (to so moje izkušnje: bridke, ampak dragocene).
Drugi korak - Hitra kuhinja je kar primerna knjiga za tvoje potrebe; polna je stvari, ki se dajo skuhatii v 20 ali 30 minutah.
Tretji korak - nabavi si dober vok in se podajta v raziskovalne vode. Med tednom je pri nas doma zelo veliko v uporabi in nam gre prav dobro. V voku gre večina stvari zelo hitro (če ga pripraviš, da ti čisti zelenjavo - pa spomni ga, da lupljenje korenčka ni kuhanje) - in nikjer ne piše, da morata kuharijo v voku vednbo zalivati s sojino omako in zraven vedno natepavat riž ali kitajske špagete, druge kombinacije so prav super, tudi s pire krompirjem.
Veliko sreče vama želim, pa dober tek!
Sonja
zdaj je vikend,oba sva doma in sem mu že zdaj med službo povedala da greva na kosilo domov ne pa k mami in tako bo cev vikend. Kaj bom kuhala se mi trenutno niti ne sanja a ste mi veliko pomagale tukaj. zmenila sva se da pripravi kromipir da ko se jaz vrnem ga samo še skuham.
saj počasi mu gre to pomaganje,kot je omenila ena od punc samo moram ga počasi privaditi,saj ne da se pritožuje,ampak drage moje on ni znav niti krompirja olupiti,..zakaj?? zato ker je to delala mami in svoje sinčke ni sekirala stem. Kolk mi je to grozno, res 
Glede kil naj omenim, da toliko kot pojem pri njih še nism pojedla,pa bog ne daj da sem bila doma lačna ampak tukaj je dobesedno "žrtje" najhuje je da je res vse tako zelo,zelo,dobro in res če si lačen kar ješ in ješ,..nikoli ne zmanjka.veste koliko hrane vržejo stran,...pride dan ko pač nismo toliko lačni,doma pa nas čaka 5 zrezkov na posameznikovem krožniku???!!! Enkrat sem sama prišla na kosilo,ker je moj imev obveznosti in mi je mami spekla 10 hrenovk 
)...
)
in tako se je začelo. Kaj hočeš boljšega kot da ko končaš ob 16ih službo greš naravnost na toplo kosilo h "tašči" in tako dan za dnem. Ko sem se uprla da tako nočem več,da imava svoj dom in da znam tudi jaz kaj skuhat,pa se je začelo,...moja kuha ni mamina, to je logično. In jaz mu ne "pedanam" odspredaj in odzadaj, zato pravim da ga počasi privajam da imava svoje gospodinjstvo u katerem je tako on kot jaz.
