7. apr 2011 13:40
| syu je napisal/a: |
Rada bi pomagala mojemu sinu, ki je zapadel v depresijo in si ne da dopovedati, da se vedno najde rešitev.
syu |
Depresija - v smislu, da je na terapiji ali "depresija" kot oznaka za vsako situacijo, ko nekdo ravno ni najboljše volje? Ker, če je nekdo bolan, potem bo tudi utečenemu poslu začel delati škodo, poslu, ki pa še ni vpeljan, pa z boleznijo ne kaže dobro.
Druga stvar: ne da si dopovedati..... To mi je pa znano. To je nekaj, kar sem že ogromnokrat videla, pa se mi zdi, da pri moških večkrat kot pri ženskah. To je tisto, ko si moški zamisli neko poslovno zadevo in potem se z njo tako identificira, da mu ta identifikacija pomeni vse. Ko kar naenkrat ni nič drugega (partner, sin, oče, stric, karkoli...) temveč samo tisti, ki ne "tole gor postavil" in če se projekt sfiži, se sfiži tudi vsa identifikacija in potem hoče na vsak način ta projekt popraviti in to predvsem tako, da v projekt vlaga energijo, trmo in "bom to popravil, pa naj stane, kar hoče"....skratak vlaga veliko, še najmanj pa racionalnega premisleka.
Meni je žal, da se vam to dogaja (kolikor zmorem sklepati iz tvojih zapisov tule, vas je kriza kar precej udarila), ampak bridka resnica je naslednja: dokler se bo tvoj sin preveč identificiral s tem projektom in se loteval tako obupanih akcij, kot so letaki na parkingu (tisk stane, večino tega konča v koših, niso vsi artikli za letake - za letake je npr oglas popolne razprodaje zaradi opustitve programa, nove stvari pa na letakih delujejo ceneno, zlasti pa to velja za izdelke, ki so vendarle bolj trajne dobrine, kar omare vseeno so) - se mu ne bo dalo kaj posebej pomagati. Ker bo pač v fazi, da ne bo slišal opozoril, signalov. Hočem reči, slišal jih bo, samo prisluhnil jim ne bo.
Ker gledano z neke distance, ki človeku omogoča objektivnost (pa recimo, da nekaj malega znam o tem, kako se taki posli peljejo), stvar ni za metati puško v koruzo. Če je salon na dobri lokaciji, potem se ga vedno lahko tudi proda (glede na to, da ne poznam poslovnega odnosa, ali gre za franšizo ali za kaj drugega, ne morem reči natačno, kaj je predmet prodaje), ampak dejstvo je, da se to, kar je do sedaj naredil tvoj sin, da unovčiti. Skratka, če ni dodatnega denarja, se vedno lahko dobi nazaj vsaj denar, ki je bil v tole vložen, se ta denar naloži v kaj varnega, se medtem doma je bolj poceni kruh in krompir v oblicah in se medtem ugotavlja, da so neuspehi za to, da se česa naučimo in ne zato, da se sesuvamo in dajemo v nič.... - in se potegne lekcija, da je treba med projektne stroške vključiti tudi stroške reklame. Druga, manj drastična opcija je vedno tudi ta, da se pogleda, kako se da spremeniti pogodbo s podjetjem, ki ga zastopa. Te stvari so rešljive (to si zapisala tudi sama). Samo brez spremembe v mentalnem konceptu se ne bo rešila nobena stvar. Ko pa se bo, se bo kar naenkrat pojavilo še nekaj možnosti, pa tudi sin bo dobil še kakšno kreativno idejo. Ker trenutno je nima. Trenutno je v stiski, ker sam sebe doživlja kot luzerja in hoče istočasno dokazati sam sebi in svetu, da to ni.
Upam, da bo ta faza čim manj časa trajala. Pa srečno.
Vendelina jr.
