Včeraj (6. april, mimogrede 70. obletnica napada Nemčije na Jugoslavijo, pa je šlo kar mimo...)
je bila na TVSLO 1 izvrstna dokumentarna oddaja z naslovom Stoletje Jurija Gustinčiča. Kdorkoli jo je gledal, mu je bilo jasno, da Jurij Gustinčič predstavlja ne samo "zvočne podlage naših življenj" (the soundtrack of our lives), ampak gre za enega redkih intelektualcev, novinarjev, mislecev, ki vedo skoraj vse in ki imajo ponavadi prav in ki so pri tem še neznansko duhoviti.
Oddaja je bila izvrstno narejena in po dolgem času sem s ponosom gledala izdelek TVSLO 1, sicer je jasno, da najboljši novinarji so bili od vedno v zunanjepoltični redakciji in zato je tudi oddaja izvrstna.
V oddaji je vrsto utrinkov, ki se jih ne da pozabiti. Tista, kako Jurij Gustinčič in Goran Milić čakata Carterja in reče mladi Milić Juriju "a ste kaj živčni, malo pa že, ne...", pa tista, ko reče E.H. Milharčič, "pa ta hudič stari ima vedno prav...."
Vsem, ki so zadevo prezrli, priporočam, da jo snamejo s spletne strani RTVSLO (trenutno je še ni v tem formatu, ampak mislim, da bo kmalu).
Vendelina jr.