4. apr 2011 12:07
Shikana,
vidim, da si že kar nekaj hujšanja dala skozi - nauči se nekaj iz tega. Predvsem dobro veš, česa ne smeš narediti. Ne računaj na to, da ti bo nekdo sestavil program, potem bo pa šlo samo od sebe. Po vseh teh hujšanjih sama dobro veš, kaj pri tebi deluje in kaj ne.
Kar se dr. Sentočnikove in tistih 200 everov na mesec tiče: ne vem, če je v vseh letih kaj spremenila svoj pristop, ampak ne verjamem, ker se ji tisti stari imenitno izplača: postavila te bo na beljakovinsko crash dieto, kjer boš izgubila prvi mesec 10 - 12 kil, naslenjdi mesec 5-6, potem še eno ali dve, potem pa ne boš več zdržala in jih boš imela v naslednjem letu na rebrih in bokih spet nazaj vseh 20 pa še kaj zraven za dobro vago. Prihrani si to in denar investiraj v šport, kot ti je svetovala Vendelina.
Sprijazni se: če hočeš shujšati in nizko težo obdržati, potem NIKOLI več ne boš smela jesti in živeti, kot si to počela do zdaj. Če sanjaš o programu, ki ne bo zahteval vsakodnevne telovadbe - pozabi na vse skupaj. Svojo najljubšo torto in pico boš seveda lahko še jedla, ampak niti približno ne vsakokrat, ko se ti je zahoče. Če nisi sposobna biti sama svoj policaj, ti tudi nobeden od zunaj ne bo pomagal. Ne živi v utvari, da je najtežje začeti. Najtežje pride tam po enem letu, letu in pol in drži naslednjih par let, odvisno, kako globoko so tvoje navade zakoreninjene v tebi - ampak, kot kaže, so kar precej globoko. Pa ko boš že razmišljala o tem - zresni se in bodi iskrena sama s seboj. Lahko si pa, za začetek, nekaj časa zapisuješ vse, kar poješ. Čisto vse. Tudi tisti en bonbon in en grižljaj sira in en odlomljen krajček kruha, za kar si praviš, da ne ni nič in tako ali tako šteje. Ko boš zvečer videla cel seznam, te bo vrglo. Pa saj menda še sama ne verjameš resno, da si se zredila 35 kil zato, ker si spet začela jesti meso.
Zato ti svetujem, da najprej sama pri sebi razčistiš, kaj hočeš in koliko si pripravjena narediti. Vem, to je zelo boleče - ampak ni druge. O izobraževanju pa ni treba izgubljati besed - danes imaš na razpolago toliko literature o tem, da res ne vem, kako ti uspe, da je ne najdeš. Pa ne išči po tistih predalčkih s čudežnimi prijemi. Najbolj prava bo tista, ki je že na prvi pogled najbolj garaška in nič ne obljublja.
Nikar se ne vdaj! Pri 19 letih je resnično vse še pred teboj in vse možnosti imaš, da sama sebi narediš življenje čim lepše. Verjemi, splača se.
lep pozdrav,
Sonja
Sonja