Hujšanje na napotnico

4. apr 2011 12:07

Shikana,

vidim, da si že kar nekaj hujšanja dala skozi - nauči se nekaj iz tega. Predvsem dobro veš, česa ne smeš narediti. Ne računaj na to, da ti bo nekdo sestavil program, potem bo pa šlo samo od sebe. Po vseh teh hujšanjih sama dobro veš, kaj pri tebi deluje in kaj ne.

Kar se dr. Sentočnikove in tistih 200 everov na mesec tiče: ne vem, če je v vseh letih kaj spremenila svoj pristop, ampak ne verjamem, ker se ji tisti stari imenitno izplača: postavila te bo na beljakovinsko crash dieto, kjer boš izgubila prvi mesec 10 - 12 kil, naslenjdi mesec 5-6, potem še eno ali dve, potem pa ne boš več zdržala in jih boš imela v naslednjem letu na rebrih in bokih spet nazaj vseh 20 pa še kaj zraven za dobro vago. Prihrani si to in denar investiraj v šport, kot ti je svetovala Vendelina.

Sprijazni se: če hočeš shujšati in nizko težo obdržati, potem NIKOLI več ne boš smela jesti in živeti, kot si to počela do zdaj. Če sanjaš o programu, ki ne bo zahteval vsakodnevne telovadbe - pozabi na vse skupaj. Svojo najljubšo torto in pico boš seveda lahko še jedla, ampak niti približno ne vsakokrat, ko se ti je zahoče. Če nisi sposobna biti sama svoj policaj, ti tudi nobeden od zunaj ne bo pomagal. Ne živi v utvari, da je najtežje začeti. Najtežje pride tam po enem letu, letu in pol in drži naslednjih par let, odvisno, kako globoko so tvoje navade zakoreninjene v tebi - ampak, kot kaže, so kar precej globoko. Pa ko boš že razmišljala o tem - zresni se in bodi iskrena sama s seboj. Lahko si pa, za začetek, nekaj časa zapisuješ vse, kar poješ. Čisto vse. Tudi tisti en bonbon in en grižljaj sira in en odlomljen krajček kruha, za kar si praviš, da ne ni nič in tako ali tako šteje. Ko boš zvečer videla cel seznam, te bo vrglo. Pa saj menda še sama ne verjameš resno, da si se zredila 35 kil zato, ker si spet začela jesti meso.

Zato ti svetujem, da najprej sama pri sebi razčistiš, kaj hočeš in koliko si pripravjena narediti. Vem, to je zelo boleče - ampak ni druge. O izobraževanju pa ni treba izgubljati besed - danes imaš na razpolago toliko literature o tem, da res ne vem, kako ti uspe, da je ne najdeš. Pa ne išči po tistih predalčkih s čudežnimi prijemi. Najbolj prava bo tista, ki je že na prvi pogled najbolj garaška in nič ne obljublja.

Nikar se ne vdaj! Pri 19 letih je resnično vse še pred teboj in vse možnosti imaš, da sama sebi narediš življenje čim lepše. Verjemi, splača se.

 

lep pozdrav,

Sonja

 

Sonja

4. apr 2011 12:24

Limnol Obvladaš

JJ

4. apr 2011 12:38

Priporočam ti predavanje v Cindy programu. Tam dobiš literaturo in se naučiš sestavljati in preračunavati jedilnike. Pa tudi dobiš odgovor in nasvet za vsa vprašanja, ki te zanimajo. Je pa res, da se moraš sama odločit in pripravit na ta proces hujšanja. Želim ti veliko uspeha! lp baška

4. apr 2011 12:41

Bravo, limnol.

Vendelina jr.

4. apr 2011 13:47

Ja, limnol je zadela v polno, kot običajno. Tudi s Sentočnikovo (lastna izkušnja izpred nekaj let, kot tekoči trak).

Morda bi jaz dodala še nekaj: zastavi si cilje, a ne prehitre; mislim na to, da ti naj ne bo cilj pet kg minusa v 14 dneh (malo karikiram), ampak recimo v šestih tednih. Ker če jih v 14 ne boš snela, boš živčna in nervozna in bo vse skupaj samo še slabše.

Mamamia

mamamia

4. apr 2011 14:03

Če bi bila sama na tvojem mestu bi se nedvomno odločila za psihoterapijo. Če imaš pri 19. tak ITM in tako (žalostno) zgodovino, potem ti bo to za nadaljnje življenje daleč najbolj pomagalo (kot tudi pri hujšanju). Kolikor imam sama izkušnje, se bi glede hujšanja odločila za varianto, da ti osebna zdravnica predpiše neko kolikor toliko normalno dieto (tako glede sestave kot količine hrane), ki bi ji kolikor se le da sledila, nato pa bi šla še do kakšnega fizioterapevta, ki bi ti svetoval primerno vadbo. Sama bi ti najbolj svetovala tečaj plavanja (da ne boš uničila sklepov). Vedeti pa je treba, da je prevelika teža odraz nečesa hujšega, kar se tvoje psihološke plati tiče in da je zato treba zdraviti to plat tebe. marijajak

4. apr 2011 14:49

Ob vsem tem pa pozabljate, da dekle ni samostojno in ji ocitno hrano na mizo postavlja mama. Stvari bo lahko spremenila sele, ko bo sla na svoje. Seveda v primeru, da starsi ne naredijo enega postenega 180 stopinjskega ovinka. Vanja

4. apr 2011 15:39

Jaz bi ti tudi svetovala program Cindi, ki ni plačljiv in je prijazen do ljudi, ki želijo shujšati. Se je pa treba zavedati, da se hujša takrat, ko se več porabi kot poje. Pomaga, če takoj začneš piti vodo in nesladkane čaje, saj so kupljeni sokovi prave sladkorne bombe. Redni obroki, obvezno zelenjava in sadje

. Vse to in še več boš izvedela, če se boš udeležila organiziranega hujšanja. Dr. Sentočnikovo poznam iz medijev in tudi njene metode. Slišala sem veliko ljudi, ki so hujšali pri njej, da je tako kot je napisala Limnol, zato vsaj jaz ne bi šla k njej. Predvsem pa volja in želja poskrbeti zase. Debelost vodi v bolezen. Sladkorna, srce, ožilje, sklepi...

Zelo si še mlada in škoda te je, da bi se ti kilogrami kopičili.

Želim ti vse dobro!

 

 

naor

4. apr 2011 16:59

Se mi zdi, da kar zrelo razmišljaš. In če vsaj na začetku potrebuješ pomoč, si jo tudi omisli, sama sebe najbolje poznaš. Iz tvojega pisanja se vidi, da se zavedaš, kje je tvoj problem, da ga tudi želiš rešiti, in že to je veliko, da tudi veš, da želiš pomoč nekoga od zunaj. Ti si se s problemom pogumno soočila in to je že prvi korak k uspehu.  Različni smo si, eno zmorejo sami, eni pač ne.

Želim ti veliko uspeha, če bo pa kdaj kriza, se javi na forumu, ti bomo že kaj nakvačkale, da te še malo opogumimo.

In pri vsaki dieti se lahko malo pregrešiš. Jaz sem se je držalča zaradi zdravja, pa sem tu in tam zgrešila in je zdravnik rekel, da je čisto v redu, če se je v 80 odstotkih držim, bo tudi uspelo. In je.

 

drži se, dekle drago, mamamia

 

mamamia

4. apr 2011 17:27

Držim pesti zate! Veliko uporabnega pa so ti napisale že moje predhodnice. Čarli08