Kam s čevlji?

28. mar 2011 20:21

28. mar 2011 22:28

Scientus se je odzvala na moje pisanje o Sarajevčankah med njihovo vojno. Je sicer prej izbrisala, sem pa razbrala smisel iz komentarjev.

Seveda nisem nič slabega mislila. Je pa to dejstvo in preverljivo. In ne vem, kaj je narobe s tem. Mogoče bi si prebrala kakšno knjigo Azre Širovnik.

28. mar 2011 22:34

Naor, daj se ne sekiraj. Komu bukva nije izrasla u glavi nikad neće. Pa se lahko gremo gor pa dol dajat.

Jaz sem razumel dobro, kaj si hotela povedati.

Multivitamin

29. mar 2011 10:17

Ko se je v Sloveniji, leta 1991, začela kao vojna, sem jaz tisto jutro šla k frizerju. Namenoma. In nisem bila edina. In nekaj dni kasneje, na terenu, blizu Šentilja, ob koloni tovornjakov, sem bila v lepih lakastih čeveljcih in krilu, lepše sem se oblačila v tistih dneh kot  tedne prej, ko je bil "mir". In nisem bila edina, ki je tako ravnala.

Zato mi ravnanje Sarajevčank, ki so pretrpelel veliko več kot me, sploh ni tuje.

Mimogrede, ko že omenjamo Sarajevčanke in Slavenko Drakulić. Preberite njeno knjigo Kao da me nema.

Grozljivo, pretresljivo, ganljivo, na meji verjetnega. Predvsem pa povsem resnično.

Mamamia

30. mar 2011 11:23

Mamamia, z vsem spoštovanjem do tvojih vojnih izkušenj: dvigovanje samopodobe in samozavesti s frizerjem nima prav nič opraviti s stanjem pomanjkanja, ko nimaš denarja za osnove stvari kot so obutev in obleka, kaj šele za frizerja in lepo obleko.

Vem kako doživljajo pomanjkanje moji bližji sorodniki, ki so pred kratkim pogoreli in so ostali še brez tistega malo, kar so imeli in mi niti na misel ne pride, da bi ponujala moje ponošena salonarje z visoko peto, ki sem jih obula samo enkrat. Ne pravijo zaman, da se je potrebno postaviti v tuje čevlje, kar pomeni, da je vsaka težava zelo individualna - kot  tuj čevelj.

30. mar 2011 17:37

Točno tako, vse je individualno. Zato tudi ne vem, zakaj bi nekomu, ki živi v pomanjkanju, morali a priori poriniti v roke ponošene ortopedske čevlje za staro mamo. Ja, taki so res najbolj uporabni. Ampak tudi če imaš zalo malo ali nič, še vedno lahko sanjaš. In si želiš. Takrat še toliko bolj. A je nespodobno, če si želiš DKNY natikače? Meni bolj gre na živce to razmišljanje, češ, ponošene gojzarje jim lahko dam, ampak DKNY samo enkrat nošenih pa ja ne, a bojo zdaj pa že "taki" hodili naokoli v čevljih za 300 evrov ali kaj? Pa četudi sem jih enkrat obula in jih ne nameravam nikoli več. Po mojem ni čisto nič narobe, če jih odnese na rdeči križ ali karitas ali kamorkoli, pa naj jih vzame ali nosi kdor jih želi.

30. mar 2011 17:52

Limnol, mon cheri. Tak nekak. Jaz osebno, bi, če bi mel tok keša,da bi vsaka 2 meseca metal vstran obleke neponošene in čevlje, nekoga poiskal, jo al ga pelal v trgovino in kupil nove, bleščeče DNKY štikle. Take ornk, za jurja. Al pa več. Pa verjetno bi poleg pol kupo celo manduro.

Tako bi vsaj jaz ravnal. Sploh ne bi razmišljal. Žal toliko denarja nimam. Mam dovolj,da kaj malega kupim pa nesem. Tolko ja. Če bi mel pa tako veliko pa bi jaz verjetno zase kupil kaj noro dragega, nato ono nosil do faze razkroja, vsaka dva meseca pa bi pelal koga v kako nobl trgovino in mu kaj blazno dragega kupil.

Upam,da zaj spet nisem koga užalil. Sem samo napisal kako bi JAZ naredil.

Multivitamin

30. mar 2011 19:20

očitno se je tudi ta forum izrodil....

absolutna so le mnenja posameznikov, ki se vtaknejo v vse in vsakogar, ki ne prenesejo, da smo različni, da imamo različne življenja.

Multivitamin, ti bom povedala kar direkt - na vseh temah se zapletaš v tako huda protislovja, da če bi bila na tvojem mestu, bi glavo zarila v pesek od sramote. Tale forum je podaljšek tvojega ubogega ega, ki ga očitno v reali ne znaš uveljavit, ker ti pač nihče več ne dovoli, in se te nikomur ne da već poslušat. Verjemi, tudi tule gor že gre veliko ljudem tole hudo na jetra. Dovoliš si žalit vsepovprek, in žalostno je, da ti nekateri tule gor sledijo pri tem udrihanju kot ovce. Grem stavit, da si upaš jezikat samo v virtuali.

niti približno ne znam izbrati olepševalnih besed, kaj si mislim o ljudeh, kot si ti, in jih tudi ne bom izbirala, ker bi bilo vse, kar bi napisala, zrelo za kako prijavo. Sem te skušala razumeti, zakaj pri hudiču se delaš tako pomembnega in zveličavno poklicanega, da sodiš o vsem, pa mi ne potegne.

tako, pa sem izlila, kar me je mučilo. Zdaj naj pa se usuje....

30. mar 2011 19:28

Wow, kaj ti pošlem 500 eurov za štikle? Al boš jutri to še enkrat prebrala in glavo za dve leti v pesek pomolila? Al si mi malo fauš,ker sem vzgojen pa, ker sem mel diplomatski potni list.? Te matra ne? Saj te razumem. Lupčka in,

Lep večer

Multivitamin

30. mar 2011 19:56

Oh jaz pa ne, kako sva si različna ... Če bi jaz imela veliko denarja, nikoli ne bi enemu samemu človeku kupila nekaj, kjer cena noro presega uporabno vrednost. Sem pač iz tiste skupine, ki je morala sama zaslužiti sleherni fičnik, ki ga je potrošila in znam denar še kako ceniti.  Zato bi  v takem primeru za isti denar raje pošteno obula in oblekla več potrebnih, ne v noše starih mam, pač pa v solidne sodobne izdelke (resnici na ljubo, nekaj jih doslej tudi sem). Kdor od potrebnih bi si pa zaželel visoko modo, naj si jo kupi sam, ko bo pri denarju.  

 Druga stvar pa je seveda podarjanje lastnih odvečnih osebnih predmetov. Čeprav bi zelo drage raje kot podarila, prodala po zelo  simbolični ceni - pa ne zaradi  zaslužka.