27. mar 2011 23:23
Pa niti niso tako neumna vprašanja. Ne vedo vsi, kako kdaj ravnati. Sama oblačila, ki jih ženske v naši hiši ne nosimo več, dajemo direktno tistim, ki jih potrebujejo, preko dveh znank. In ja, razumem Zaro Mariso, da je imela pomislek, ali bodo čevlji, malo bolj elegantni in en par med njimi z znanim imenom, na "drugi strani" dobro sprejeti. Pa saj ne vemo, koliko je stara in v kakšnem svetu živi.
In, priznam, tudi sama sem se enako vprašala ob enem generalnem čiščenju polic s čevlji, kaj z nekaterimi modeli. Podarila sem jih prijateljici, ker so ji bili všečin še prav so ji bili.
Dejstvo je, da je naša družba razslojena. Zelo. Včasih je bila morda manj, morda tudi samo na videz. In dejstvo je, da vsi nismo enaki. Smo enakopravni, nismo pa enaki. In nekdo si lahko privošči več, nekdo manj. Kaj pa vemo, očitno je Zara Marisa (sploh je ne poznam, da ne bi kdo mislil, da to pišem zaradi poznanstva z njo) uspešna v nečem, da si lahko kupuje, kot kupuje. Hvala bogu, jaz ji privoščim. In ne vem, ali bo pomagalo pri odpravi revščine, če si bo v prihodnje kupovala manj čevljev, kot si jih je doslej.
Dobila je poduk, kam naj jih odnese, kako naj se jih znebi. Slišala je tudi nekaj pikrih na svoj račun. Ok, takšni pač smo. Glede žaljivosti je pa tako, da imamo različen prag tolerance.
Morda pa jo jaz razumem iz enega čisto praktičnega razloga: po našo streho tudi imamo nekoga, ki si non stop kupuje čevlje, nosi pa potem samo par ali dva, ker jo vsi drugi po dveh nošenjih tiščijo ...
Je pač tako: eni lahko kupijo, kar jim je všeč, četudi vsega ravno ne potrebujejo, eni pa kupujejo samo takrat in tisto, kar res potrebujejo. Pa še to včasih komajda zmorejo. To sta dva skrajna pola razslojenosti družbe, kar je univerzalna, ne samo slovenska značilnost.
Mamamia
mamamia