Dieta z nizkim vnosom oh

27. mar 2011 17:08

Še vedno učijo (včasih se tudi nezadostne delijo za neznanje - predvsem v šolah), da je najbolj optimalno, 60% celodnevnih energetskih potreb organizma zadovoljiti z OH, 25% z beljakovinami in 15% z maščobami. Če bi bilo obratno, bi to pomenilo v enem dnevu pojesti presneto malo, ker nam maščobe že v majhnih količinah "dajo" veliko kJ.

lp

cervus

27. mar 2011 17:24

elaphus je napisal/a:

Še vedno učijo (včasih se tudi nezadostne delijo za neznanje - predvsem v šolah), da je najbolj optimalno, 60% celodnevnih energetskih potreb organizma zadovoljiti z OH, 25% z beljakovinami in 15% z maščobami. Če bi bilo obratno, bi to pomenilo v enem dnevu pojesti presneto malo, ker nam maščobe že v majhnih količinah "dajo" veliko kJ. cervus

Info o razmerju beljakovin in maščob v "uravnoteženi" prehrani ni pravi. Dnevno naj bi z maščobami zadovoljili 25 do 30 % energetskih potreb, z beljakovinami pa le 10- 15 % celotne energije . kafetarca foto blogec:Sovica Oka

27. mar 2011 19:19

Hvala, kafetarca, prav imaš - se opravičujem . Tole je bila kar groba moja napaka - al naj se opravičujem s prehitrimi prsti? Al s prepočasnimi možgani? Zadnji stavek pa še vedno velja (upam vsaj, no - glede na to, kolk sem ., se zna zgodit, da sem še to zgodljala).

lp

cervus

27. mar 2011 19:29

Sonja, izraz "preko palca" sem uporabil, ker ti na vprašanja ne morem odgovoriti natančno. Izrazi kot so "ogljikovi hidrati" in "maščobe" so preveč splošni. Primer, nasičene maščobe so bolj zdrave od fruktoze (torej maščobe > ogljikovi hidrati) toda hkrati je škrob bolj zdrav od umetnih trans maščob/polinenasičenih Omega6 ( torej maščobe < ogljikovi hidrati, obratno kot prej ). Namesto "zdrav" bi bil morda primernejši izraz "z manj škodljivimi učinki". Recimo žit (in žitnih izdelkov) se jaz izogibam zaradi glutena (nimam celiakije), ker direktno vpliva na črevesne steno, in če zadeve tam ne štimajo, se sesuje absorbcija hranil. Sekundarni metabolizmi žit nase vežejo določene minerali tako, da nam vse na papirju lepe vsebnosti mikrohranil nič ne rabijo, ker jih telo ne more vsrkati, ... Rastline namreč morajo preživeti in za razliko od živali ne morejo zbežat pred lovcem in se tako branijo s "strupi". Po prebranem v raznih medijih/časopisih/internetnih straneh je večina "strokovnjakov za zdravo prehrano" polna puhlic in nesmislov. Stvari so se spremenile odkar so dobili dr. (ali karkoli že). So je pa seveda tudi polno neumnosti, ki jih ne vem zaradi česa ljudje trosijo. Primer: - Indeks telesne teže - ITM/BMI - Deluje glede na višino/težo. 185 cm visok človek, ki ima 86 kil pade v "debelost prve stopnje". Seveda nobenega ne zanima, kaj ta teža je in super zabavno bi bilo gledati advokate ITM-ja iti po fitnesih in ljudem z 10% telesne maščobe govorit "Em, ja sicer so te same mišice toda glede na ITM si debel". Je pa po mojem mnogo mnogo bolj kot razmerja med B/OH/M pomembno, da ješ "pravo" hrano. Je pa itak brezveze imeti te priporočila za zdravo pravilo, ker kot sem rekel vse maščobe niso enake, niti ogljikovi hidrati niti beljakovine. elaphus: Prehrambena znanost se spreminja, 15 let stari učbeniki in 60 let stari profesorji pa bolj poredko. Svetle izjeme seveda obstajajo toda resno dvomim, da večina profesorjev biologije (predvidevam, da bi se tu pokrile take zadeve) spremlja najnovejše raziskave na področju prehrane. Saj ni problem, če "poješ presneto malo". Če si sit od tega, si. In neka jajca s slanino me osebno bolj nasitijo kot liter (ali kolikor že je kalorijska ekvivalentna) jogurta in par kosov kruha. Seveda pa ne ješ 5 obrokov, ker ni potrebe, kvazi "telo ne sme stradati" argumenti gor ali dol. Sporočilo je spremenil(a) Mirjan dne 27. 2011 19:38

27. mar 2011 22:25

Mirjan, človek, ki ga ti navajaš, sicer res "pade" na mejo debelosti prve stopnje, ampak ima hkrati tudi idealno težo. In ob (skoraj) vsaki tabeli za izračun ITM je tudi opozorilo, da se rezultatov ne sme jemati strogo natančno, ker tukaj pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Kot vse maščobe niso enake, tudi vsi ljudje nismo enaki.

Nisem imela v mislih profesorjev biologije, ko sem napisala o vnosu energetsko bogatih hranil. Obstajajo tudi strokovnjaki za prehrano. In mislim, da se prehranska znanost ne more revolucionarno spreminjat, ker se tudi organizmi ne (vsaj v 15 - 60 letih ne). Jo pa lahko na umeten način ljudje, ki hlepijo po čim večjem in čim bolj bliskovitem zaslužku.

lp

cervus

28. mar 2011 8:47

elaphus, organizmi se ne spreminjajo toda naše znanje o človeškem telesu je še vedno omejeno. Če ti dam konkreten primer, hormon leptin je bil odkrit šele leta 94 (Leptin itself was discovered in 1994 by Jeffrey M. Friedman and colleagues at the Rockefeller University through the study of such mice : http://en.wikipedia.org/wiki/Leptin) in se danes smatra kot eden ključnih igralcev pri regulaciji telesne teže. In ko je zadeve odkrita (ponavadi) traja še leta, da se pridobi vse informacije o samem mehanizmu in vplivu hrane na le-te. Znanje o leptinu je še daleč od dokončnega. Primer številka dve, ghrelin, hormon, ki stimulira lakoto, leta 1999 (the discovery of ghrelin was reported by Masayasu Kojima and colleagues in 1999). Še novejše obestatin leta 2005, obstajajo teorije, da lahko vpliva na ghrelin toda "The purpose of this mechanism is unknown". Raziskave o izgubi telesne teže se danes ukvarjajo s hormoni bolj kot s kalorijami. ITM je zgolj primer, da stvari niso tako črno bele in da je debelost po tabelah, relativen pojem. Zelo. In znanost se je OGROMNO spremenila od 60-let. Prvo je bil samo holesterol potem LDL/HDL, trigliceridi, zdaj gostota delcev, itd. Strah pred nasičenimi maščobami je ljudi pognal v rastlinska olja nato smo pogruntali, da so prisotne trans maščobe, smo objemali olivno olje, danes pa raje ne polivati, ker povečan vnos Omega6 ni priporočljiv, ... Odgovoril sem ti s profesorji, ker si omenila negativno oceno. Prepričan sem, da bo obstaja nekaj ljudi, ki je dobro podkovanih na območju prehrane toda bral (po teh bolj popularnih medijih) sem jih le malo. Iz glave lahko naštejem le Gašperja Groma in katere uporabnike tistega foruma. Škodljivost nasičenih maščob je bila hipoteza in čas je ni potrdil. Recimo meta analiza iz 2005 (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20071648) "there is no significant evidence for concluding that dietary saturated fat is associated with an increased risk of CHD or CVD" http://www.aktivni.si/prehrana/nasicene-mascobe-mit Sporočilo je spremenil(a) Mirjan dne 28. 2011 08:50

28. mar 2011 10:56

Koliko je pa v ozadnju vseh teh odkritij industirja, pa kakršnakoli že? Najbrž ni na odmet malo o tem premišljevati. Dokler imamo na odmet hrane, ....kako bo, ko ne bo tako, pa......

rimljanka

28. mar 2011 18:12

Še enkrat sem šla brat prvi prispevek v tejle debati. In sem se zamislila - testenine z nizko vsebnostjo OH, testo za pico, testo za čokoladni biskvit, marmelada in kosmiči - hja, jemo zato, da preživimo. In tole - manj OH v živilih, ki jih čisto naravno vsebujejo veliko, je navadno (zelo bom groba, prosim, da mi oprostite) sprdovanje. Ker imamo vsega dovolj (je že rim ugotovila). Ker imamo prepolne saj veste kaj. Ker imamo tolk časa, da premišljujemo in zapravljamo denar za take neumnosti. Ker imamo ta privilegij, da smo se rodili v takem koščku sveta, kjer si to lahko privoščimo (vsaj večina, ok). In bolj ko po kulinariki (in drugod - ampak tam preskočim, kulinarika mi je pa na splošno zelo simpatična) berem o raznih algeah, pa o dietah z manj Oh pa podobnih neslanostih, manj mi je do hrane.

Nič nimam proti temu, da uživamo v hrani. Če pa po vsej sili hočemo iz nje narediti nekaj, kar sploh ni, niti ni potrebno, da to je,  je pa to že čisti kajvemkaknitislučajnodoberizem.

http://www.google.si/images?hl=sl&rlz=1R2RNSN_

lp

P.s. Ma, sem se morala malo spihat.

cervus

28. mar 2011 18:18

Sonja

4. apr 2011 12:08

Izgleda, da sem edino jaz narobe razumela čemu je namenjen tala forum. Itak, da je svet pokvarjen, da je celotni napredek odvisen od kapitala, da so nekateri znanstveni dosežki prikriti in skriti za nas množice, ker bi multinacionalke lahko izgubile svoj prodajni delež. ITAK MORAMO VSE OBJAVE V ČASOPISIH IN REVIJAH JEMATI Z REZERVO. Večinoma se objave člankov plačujejo. Vse po zdravi pameti. Tukaj pa imamo priliko, da izmenjamo svoje izkušnje, malo podebatiramo. Primerjamo različne diete med seboj, primerjamo recepte. Vsak po svoje se odločamo v kaj bomo verjeli. Nekateri so takšni, da vse novosti spljuvajo in jih ne želijo probat. OK- nihče nikogar ne sili. V bistvu sem želela samo napisat in vas seznanit z novostmi. Meni se zdi zanimivo. Sama sem živilski tehnolog, učim tudi gospodinsjtvo in me fascinirajo novosti na tem področju. Testenine iz grahovih beljakovin in inulina so zame zanimiv primer. OK- mogoče želite, da se novinci ne vmešavamo v vašo debate. Ne vam zakaj ste tako skrenile s poti. na način naših politikov. Tudi meni se smilijo lačni otroci iz Afrike, LP- živilke živilka