Najljubši sendvič

23. mar 2011 20:03

Zanimivo je brati spomine - našteti kraji, takole predstavljeni skozi tuje oči in okrašeni z detajli otroštva nekoga drugega, zasijejo v eni čisto posebni luči. Hvala, Japaja.

23. mar 2011 22:23

Jaz sem tudi iz podeželja, se spomnim klobasic, božanske so bile. Smo vedno rekli, da si bomo "....privošli eno pečenico...." - se mi še danes zdi, da so bile pečenice.

lp

23. mar 2011 22:41

elaphus, meni se pa zdi, da niso bile pečenice, vsaj ne take, kot jih poznamo na podeželju. Se mi zdi, da so bile te nekako bele, popečene so bile seveda rjave barve, naše, kmečke pečenice so pa rdeče, ko so surove.

Moram nehat smetit

24. mar 2011 13:19

Zame najboljši sendvič polnozrnata žemlja, notri namaz iz skute, solata, rezina kuhanega pršuta, sir, domače kumarice, paradižnik, paprika, olive, ketchup  (včasih hren) pa na hitro segret v toasterju.

Pa kdaj za zajtrk, polnozrnata žemlja namazana z tamarjem, rezino sira,  rezino avokada, rezina paradižnik in pikica ketchupa pa zapečeno kot toast. Njami.

Ne morem pa pozabiti iz svoje mladosti nakupovanj v Italiji. Svež kruh, mortadela da si videl čez njo in brie...

24. mar 2011 19:10

Izven konteksta sicer, nisem ljubitelj sendvičev, čeprav je na teh petih straneh kar nekaj posnemanja vrednih idej, zakaj je violy zbrisala vprašanje????

24. mar 2011 19:35

Po moje zato, ker smo se ji zamerili, vsaj nekje je nekaj omenila.....da z nami pa ne bo več, ker smo...ali ker nismo......

24. mar 2011 19:46

Japaja, prav lepo si opisala Ljubljano. Veš, jaz nisem bila iz Centra, ampak iz Bežigrada. Kadar je šel moj oče v Center, je vedno rekel, da gre v mesto. Saj smo bili praktično na deželi, obdani z njivami, kjer smo rabutali koruzo in ob naši hiši je cvetele ajda. Res lepi spomini. Na Nazorjevo pa naju je mami peljala na torte. Še danes imam v ustih okus tistih dobrih tortic.Nasproti kina.

Ja, včasih smo rekli šunkenžemlje, danes pa so to sendviči. Bile so najboljše na svetu. Danes imamo sendviče vseh sort, kar si jih sploh lahko zamisliš. Bogve, če si bodo naši otroci tako zapomnili te današnje sendviče, kot smo si me naše, pa tiste klobase z železniške postaje?

24. mar 2011 20:12

SE bojim, naor, da ne. Vsaj slabo kaže.

Je pa res, pogret pinki, poleg internata, kar nekaj let nazaj, z majonezo, se ga bom najbrž še dolgo spominjal... Nič posebnega sicer, bolj spomini na šolska leta .

24. mar 2011 20:43

HIhihi,

spomini na šolska leta so bolj bridki, kar se sendvičev tiče. Na naši šoli so sicer z najboljšimi nameni prakticirali zdravo hrano, ampak po grlu nam pa ni šla. Eden primerov, ki ga ni bilo ravno lahko pogoltniti, je bil en dan star enotni kruh z namazom iz puste skute in zdrobljenim trdo kuhanim jajcem.

Lep spomin iz zelo mladih časov so pa hrenovke z gorčico in žemljo z avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, od takrat, ko je bila še na drugi strani kot je danes, v senci med drevjem.

kaj naredi nostalgija....

24. mar 2011 21:29

limnol, tudi jaz se še spomnim kioskov na Glavnem trgu, tam, kjer je zdaj DZS in kup uradov ... je bil travnik in nekaj kioskov gor. Pa okoli trga je bil krožni promet, po Vetrnijski navzdol je pripeljal avtobus, se ustavil na Gl trgu in potem čez stari most na drugo stran Drave. In potem je nek občinski idiot oskrunil tisto streho na Glavnem trgu, eno MB vedut, saj jo je dal odstranit.

Aja, pa še zdaj se spomnim, ko so zgradili Kvik ... prva veleblagovnica v MB. Pavi dogodek je bil, ko smo šli v mesto (mi s Tabora ...) in tja kaj kupit ...

Hrenovk na kartonastem podstavku (kot se še danes ponekod dobijo za kupit) so imeli tudi v Jurčiečvi v mesnici Košaki. In do pred nekaj meseci so v mesnici Košaki v Slovenski ulici tudi ponujali hrenovke z gorčico in belo žemljo na takem podstavku, a se ni obneslo, žal... sem bila nekaj krat tam, nedavno pa ugotovila, da so še to zaprli. Škoda.

Ja, kot se pa spomnim, da mi je bila vedno želja, da si v trgovini na vogalu Betnavske in Ul, pariške komune, "pri Vladotu" - starejši, malce osivel in malce plešast prodajalec - kupim sendvič z belo žemljo in nekakšno šunko iz pravokotne konzerve. Meni je to vedno tako dišalo ... in sem mamo prepričala in mi je dala denar za tak sendvič, čeprav mi je vedno s seboj raje dala doma narejen sendvič s pravo šunko in jabolko zraven ...Ampak tisti sendvič iz trgovine... to je bilo nekaj.

Pa "zagrebšk"a in kremna iz kozarca v slaščičarni v Slovenski, kjer je zdaj Ilich. Jaz k Ilichu ne zaidem, mi ne "potegne", preveč spominov iz otroštva na "slovensko".

Pa pekarna na Koroški, tik pred tržnico .... kajo je dišalo daleč naokoli ....

A ne bi mi raje odprli ene rubrike Še pomnite, tovariši?

mamamia