14. mar 2011 14:53
Vikica se strinjam s tabo in ker sem eno leto preživela na Japonskem (študentska izmenjava), ti lahko samo potrdim, da so Japonci resnično izjemno visoko kulturen in discipliniran narod. Japonci so neverjetno delovni, pošteni in skromni. Vse te njihove vrline so se pokazale tudi ob tej strašni katastrofi in zaradi svoje pridnosti si bodo tudi hitro opomogli od potresa.
Jaz imam Japonsko v izjemno lepem spominu in to zlasti zaradi ljudi. Tam se nihče nič ne razburja, vse poteka gladko, brez kompliciranj, zapletov, brez pritoževanj in podobno. Tam je vrednota delo, pomembni so dosežki, kariera, lastna sposobnost, ipd. Jaz sem se tam navadila in študirat in delat - zraven študija sem delala v restavraciji kot pomivalka posode. Delala sem po predavanjih, od štirih popoldan do enih zjutraj. Pa da ne boste mislili, da je to kaj posebnega, v isti restavraciji so redno zaposleni delali od zjutraj od šeste ure do polnoči. Ampak to se dela neverjetno hitro, vse teče gladko, nihče ne reče, da česa ne bo ali kaj podobnega, ko ti šef nekaj naroči boš to naredil pa četudi z zadnjimi atomi moči in zraven se boš še smehlal in boš prijazen do vseh. Jaz sem tam po dveh mesecih dela bila že tako utrujena od faksa in dela, da sem mislila, da me bo vsak čas pobralo, resnično, ampak ko gledaš druge, si enostavno nisem upala reči, da ne morem več, čeprav sem hotela dati odpoved. No, po dobre pol leta sem se navadila in utrdila in enostavno padeš v tisto kulturo dela in rutino, da ti sčasoma ni več tako težko, se pač navadiš. Čeprav mi je bilo takrat težko, sem vesela, da sem pridobila to izkušnjo in tega se nekako nalezeš, tudi danes mi v službi ni težko veliko delat in na Japonskem sem pridobila tudi neko umirjenost, da se ne sekiram več tako za malenkosti in da v krizi reagiram mirno in premišljeno. Modrost Japoncev, zrelost in neverjetna pridnost ti enostavno zlezeta pod kožo in se spremeniš za vedno.
violy