To je pa resnično...

9. mar 2011 9:14

Zzak, doba do upokojitve se daljša in s tem se bomo morali sprijazniti.  'Fosile' bomo gledali vsepovsod, ne samo na televiziji, še več, če bo sreča mila, bomo to še sami postali.

Atina

9. mar 2011 9:23

Nisem mislil na njeno starost, mislil sem fosil v smislu, koliko časa se banda vleče na Rtv-ju na podlagi ničesar, malo poglejmo tudi priimke na odjavnih špicah, ki se generacijsko ponavljajo. Ko si enkrat pri koritu je cela družina preskrbljena, otroke daš na agrft, ali pa še to ne, služba zagotovljena, pa čeprav imaš dve levi nogi za na oder.

 

Commis débarrasseur

9. mar 2011 9:35

Desa mi nikoli ampak res nikoli ni sedla. Morda je bila še najboljša v svoji prvi fazi ,ko je nastopala večinoma s kakšno stransko vlogo v filmu ali teatru in je imela malo teksta . To je bilo še nekako gledljivo. Kasneje pa z svojimi liki ni več prepričala , humor na prvo žogo mi nikoli ni bil blizu , njen je pa še nižji od tega. Spakovanje pač ni dovolj za zvezdništvo , stari stokrat prežvećeni štosi so pa itak mimo in potem je bolje, da človek ob njih zamenja kanal. Cenenost pač , očitno pa ji uspeva. lp hedonist

9. mar 2011 12:28

No, pri nas je bila tudi navada, da so kar prišli. Ko so videli parkiran avto na dvorišču, gas.. No, pa sem jih odvadila, saj smo se včasih ravno kam odpravljali in sem bila zelo netaktna beri neposredna ter jih postavila pred vrata. Ekola. Sedaj je pa mir.. oz. klic pred obiskom Tina

9. mar 2011 15:04

Nenepovedanih obiskov NIKAKOR ne maram in niso dobrodošli. Prav tako ne hodim nenapovedano na obisk. Vsaj pol ure prej pokličem. Vsak ima svoje načrte in urnik tokom dneva. Ne maram, da se nekdo vsiljivo prikaže na obisk. Razen, če gre seveda za kaj nujnega (če kdo od sorodnikov oz prijateljev kaj potrebuje), potem ni problema, da bi pa nekdo prišel kar na kavo nenapovedano za uro ali dve mi nebi pasalo. Ne zdi se mi kulturno, da bi jaz komu tak "uletela". Nenapovedano "lahko pride" samo poštar . Je pa res stvar navade, od človeka do človeka odvisno enim to sploh ni problem. Mislim, da je na vasi tako, da se sosedje kar obiskujejo. Jaz sem v bloku in nimam takih navad. Tanaya

9. mar 2011 19:34

No , tudi jaz iz dna duše sovražim nenapovedane obiske . Pa ne tiste , ki ti pridejo na kavico in kratek klepet , tisti so še vedno dobrodošli . Sovražim tiste , ki pridejo vedno , ampak res vedno točno v času kosila ali pa že pol ure prej , da ti je takoj jasno zakaj so prišli . Pa še nič ne bi rekla , če bi po kosilu , kavici , desertu vsaj odšli ! Tako pa , ko ti že zdavnaj zmanjka snovi za pogovor , ko se že vedno bolj nervozno presedaš , se njim še kar ne mudi nikamor . Tak dan je za mene zgubljen, ukraden . Če bi se vsaj enkrat prej najavili , da bi se lahko psihično pripravila na dolg , dolg obisk , ne pa da mi mrak pade na oči , ko jih zagledam ... Dobro , da vse enkrat mine in to je tudi že preteklost (ostal je le grenak priokus nemoči , če imaš v žlahti - moževi - takšne parazite , brez kančka manire in dobrega okusa .... L p manca51

10. mar 2011 14:53

Obiski - absolutno in zgolj napovedani oz. dogovorjeni, pa ne zaradi beljenja in zaves ali podobnih zadev, pač pa zato, ker pri današnjem tempu in obveznostih, ki jih prinašajo služba, šola, popoldanske aktivnosti kot so treningi itd...., dodatno šolanje, pa obveznosti do družine, enostavno ne gre drugače. Poleg tega človek kdaj resnično rabi tistih svojih pet minut, da si napolni baterije, vsak po svoje pač. Meni osebno je najvažnejše, da imam mir in tišino. Sreča, da je moj krog prijateljev v podobni življenjski zgodbi in razmišlja kot jaz, sicer bi bilo hudo. Kot je takrat, ko pred vrati s prstom na zvoncu stojita svak in njegova preljuba žena, ki sta brezposelna in dneve preživljata v majhni garsonjerici pred televizijo in računalnikom (izmenoma). In je seveda fajn, da se včasih gresta malo družabnosti in skočita kam na obisk. Pa ne me.... in seveda človek, ki mu je prioriteta v življenju zmagati na lokalnem šahovskem tekmovanju ali osvojiti čimveč ozemlja pri Osvajalcu, nima občutka, da nismo vsi taki. Pa da lahko kdo eksplodira, ko na prisiljeno vljudno vprašanje:"A boš čaj?" odgovori : "Ja, samo ne sadnega pa ne s sladkorjem ker mam dieto!" Kar se pa Dese tiče, pa....je res carica, ampak samo za nekatere. Res pa je, da ima bujno, včasih še prebujno domišljijo. helenag

10. mar 2011 15:35

helenag je napisal/a:

Pa da lahko kdo eksplodira, ko na prisiljeno vljudno vprašanje:"A boš čaj?" odgovori : "Ja, samo ne sadnega pa ne s sladkorjem ker mam dieto!" helenag

Tega pa ne razumem. ??

Atina

10. mar 2011 15:55

Jaz se pa zelo veselim nenapovedanih obiskov. lp, pinka

10. mar 2011 18:15

V prvem trenuku sem nameravala napisati prigodo o tem, ko so se pred leti napovedali naši sorodniki v na nedeljsko  kosilo. Namesto štirih napovedanih jih je prišlo - dvanajst. Petnajst minut pred kosilom, v nedeljo in nikjer nobene  odprte trgovine. Komentar najbrž ni potreben.

Ne želim priti na obisk in zaman trkati na zaklenjena vrata. To ni obisk. Ne maram, da se pojavi pred vrati obisk, ko dokončujem zadevo, ki jo moram končati v roku, sicer so hude posledice. Praviloma taki obiski ne razumejo, da nimaš časa in imajo običajno na riti.

Pred nekaj dnevi sem bila nenapovedano pri mamini sestri, ki je le nekaj let starejša od mene, zato mi je posebej ljuba in me zaradi njene krute usode že desetletja boli srce. Nisem poklicala, samo prišla, še avto sem pustila daleč pod hribom. Nisem vedela, kaj naj rečem, kaj se ob taki priložnosti reče. Videla sem eno samo žalost, topo  bolečino, niti tega, da so me veseli, ne vem. Z grozo sem gledala njihove črne in otrple obraze, ko smo gledali proti hiši, ki so je nekaj dni poprej pogorela. Nekaj besed, nato sem se vrnila v dolino in se proti večeru odpeljal na napovedan  obisk na novo lokacijo.

Tisti, ki se čutijo, vedo, kako morajo ravnati. Tu so, ko se potrebujemo in tja pridemo, ko je za to pravi čas, Brez dogovarjanja ali po dogovoru.

Za ostale pa je itak vseeno. Pridejo in grejo.

 

F r i n a