8. marec

8. mar 2011 17:03

Ta je dobra Zeta, sem se od srca nasmejala. No, mogoče bomo pa počasi zamenjali spola, saj za moške pa pravijo, da so bojda vedno bolj poženščeni (he-he). pozejdon

8. mar 2011 17:15

Sem se razveselila tvojega odziva pozejdon in bila vesela, da si razumela moje sporočilo. Bilo je brez kančka hudobije, samo malo sem se pošalila. In ker vidim, da se znaš hecat, sprejmi z moje strani čestitke za 40 mučenikov, jaz jih bom tudi praznovala.

Pa naj ti bo v naslednjih desetletjih lepše in brezskrbneje, saj je že čas, a ne, da pričneš obirat sadove, ki si jih pridelala.

Vse dobro ti želim, kljub vsemu tudi ob današnjem prazniku, pa tudi ostalim kulinaričarkam.

zeta

8. mar 2011 17:25

Hvala Zeta, zate bi moja vnukinja rekla, da si carica. Tudi jaz ti želim vse dobro ter prav tako vsem drugim kolegicam tu na forumu. Za obiranje sadov pa še ni prišel čas. Jaz moram ustvarjat, delat, če ne bo po meni. Samo zdaj že več kot deset dni ne morem, ker sem zlomila nogo, no imam pa zato čas za tale forum. Te dni sem toliko za računalnikom, da mojega sina verjetno že skrbi, ali je bilo sploh pametno, da me je podučil o internetu in podobnem (he-he). pozejdon

8. mar 2011 18:43

Z vsem spoštovanjem do močnejšega spola, jaz tega praznika ne podpiram. Pa ne zaradi nespoštovanja do Vas ali pa do tistih, ki so se borile za enakopravnost med spoloma (enakost pač iz bioloških dejstev nikoli ne bo mogoča), ampak ker se je zadeva skomercializirala, vedno bolj postaja predmet raznih manipulacij in izkoriščanj, predvsem pa dober posel za cvetličarje in proizvajalce čokolade.

 

Razočaran sem nad posamezniki, ki so celo leto egoisti, ob 8. marcu pa se slinijo in nosijo materialne dobrine okrog. Če le-ta ne zmore vsakodnevno pokazati volje za delo v prid enakopravnosti med spoloma, borbi proti predsodkom in družbenim omejitvam v glavah množic, kamor sodijo enake možnosti zaposlovanja, enakovrednega zaslužka, istih pravic, ne glede na spol, raso ali kako drugo lastnost ljudi, medsebojne pomoči, solidarnosti in razumevanja, potem mu tudi 8. marec ne pomaga nič.

 

Sam se trudim enakopravnost prakticirati vsakodnevno, zagovarjati enake možnosti, in nuditi pomoč, kolikor je pač v moji moči, če sem zanjo zaprošen. Delam napake, ampak me jih ni sram, predvsem pa si ne pustim vzeti volje za spremembe na bolje. Ni me strah gospodinjskih opravkov, starš nisem in upam, da tudi nikoli ne bom; osebni razlogi pač. Kar pa ne spremeni splošnega pogleda na našo degenerirano družbo, kjer se pripadnice močnejšega spola na vse kriplje trudite dokazati na moški način, kot da je edini zveličavni - marsikatera pa pozabi na to, kar v resnici je. Ženska.

 

Andrej

8. mar 2011 18:47

Drugače se pa tudi tokrat podpišem po Vendyjin post: drage dame, bodite ponosne na to, kar ste, postavite se zase, NE ni grda beseda niti človek, ki jo izreče, pa bo svet za vse skupaj lepši in bolj prijazen.

Drejček

8. mar 2011 19:50

 

Drejček, jaz te lajkam

 

Tole pa sem prilepila po sugestiji naše drage Vanjič.

Clip je carski

http://www.youtube.com/watch?v=dIjiqeUx4fk

Vendelina jr.

8. mar 2011 19:57

Veliko lepih in pogumnih besed je bilo napisanih v današnjih postih. Naj se jutri uresničijo v dejanjih. Bo vsem lepše. anaboleyn

8. mar 2011 20:53

Kaj pa to pomeni, da me "lajkaš"? A je to kak nov izraz?

Priznam, clip je res carski, vse pohvale

Drejček

8. mar 2011 21:46

"me likes" v fonetični verziji...

Vendelina jr.

8. mar 2011 22:10

Ker enakopravnosti ni in je še precej časa ne bo (če sploh)... Z vsako reklamo za pralni prašek, z vsakim sklicevanjem ženskih funkcij na "naravne", z vsakim 8. marcem, ki se ga praznuje na način kot ga prikazuje ilustracija JanisJoplin iz teme Osmi marec se nas postavlja "nazaj na svoje mesto". Zato nekaj malega za v razmislek: zakaj sintagma človekove pravice žensk? Ker so bile ženske pravice skozi stoletja pripoznanja univerzalnih človekovih pravic videne kot »drugačne«; te pravice so bile zaradi domnevne drugačnosti videne kot manj pomembne in zanemarjene. Številne kršitve pravic žensk in zločine proti njim se dolgo časa ni štelo in definiralo kot kršitve pravic, pa tudi njihove osebne pravice ne kot pravice. Razlogi za to so segali od mnenja, da gre za preveč trivialne zadeve, za kulturne, verske ali nacionale posebnosti, do stališča, da gre za zasebne zadeve žensk in moških. Ker ženske pravice niso bile videne kot človekove pravice na sebi (ženske niso bile »ljudje«, men oziroma les hommes). Že ob sprejemanju deklaracije (ZN ,1948, Splošna deklaracija o človekovih pravicah) je bilo postavljeno legitimno vprašanje, ki je izviralo iz dotedanjih izkušenj s spoštovanjem človekovih pravic, namreč vprašanje, ali morda "rights of man" spet ne bodo v celoti vključevale žensk. Prav zato so bile rights of man nadomeščene s sintagmo "human rights", hkrati pa je bila enakost spolov izrecno poudarjena v preambuli in še nekaterih členih deklaracije. Prav tako je bil v celotni rabi deklaracije privzet termin »vsakdo« (everyone namesto every man), torej nevtralna raba te besede, ki ne more aludirati zgolj na moške. Vidimo lahko, da se je deklariranje pravic žensk v veliki meri ponavljalo, da so zagovori potekali vedno na novo, da pravice žensk niso bile avtomatično priznane kot univerzalne. Od prve »dodatne« ženske deklaracije dalje lahko vidimo, da v resnici niso pomenile »razširitve pravic«. Pokazale so predvsem, da na pravicah ni nič avtomatično univerzalnega, kar bi vključevalo katere koli skupine ali posameznike, če si te ne bodo prizadevale za uveljavitev pravic in za svoje lastno vključevanje. Povzeto po: Jalušič, V., Zagorac, D. (ur.) (2004): Človekove pravice žensk. Uvodna pojasnila in dokumenti. Eleanor